Članki
-
Omenjen dostop do vsebine. Popolni dostop imajo naročniki na portal.
Prijava - ste se pozabili prijaviti s svojim uporabniškim imenom in geslom?
Še niste registrirani? Registracija
-
Z računalnikom do vpogleda v evolucijo proteinskih vezavnih mest
avtor: Janez Konc in Dušanka Janežic
Predstavili bomo računalniško metodo za lokalno primerjavo proteinskih struktur in njeno uporabo za odkrivanje vezavnih mest na proteinih.
-
Aditivi v prehrani
avtor: Sabina Kavčič, Željko Knez, Maja Habulin
V živilstvu se povečuje uporaba aditivov, tako imenovanih E-jev. Živilska industrija namreč v konkurenčnem boju za tržni delež pošilja na trg nove in nove izdelke, ki poskušajo pridobiti naklonjenost kupcev s svojo rahlostjo, drugačnim okusom, lepšimi barvami. Vse te lastnosti proizvajalci v izdatni meri dosežejo s pomočjo aditivov. Uporaba aditivov ne sme biti nevarna za zdravje, dodajanje aditivov pa ne sme zakriti kakovosti izdelka ali zavajati potrošnikov.
-
Rastlinam dostopni fosfor in kalij v tleh: določitev z AL-metodo
avtor: Janja Kristl, Matjaž Kristl
Naravne rezerve rastlinam dostopnega fosforja in kalija v tleh so omejene in letni odvzemi s pridelki kmetijskih rastlin siromašijo njune zaloge v tleh. Odvzeta hranila vračamo v tla z mineralnimi ali organskimi gnojili. V prispevku so predstavljene različne metode (AL, CAL, DL in Mehlich3) za določitev rastlinam dostopnega fosforja in kalija v tleh.
-
Odstranjevanje alifatskih in aromatskih onesnažil iz odpadnih vod s procesom katalitske mokre oksidacije
avtor: Albin Pintar, Tatjana Tišler, Jurka Batista
Katalitska mokra oksidacija (CWAO) predstavlja obetavno metodo za učinkovito odstranjevanje toksičnih in biološko težko razgradljivih organskih onesnažil iz industrijskih odpadnih voda. V tem delu smo preučevali učinkovitost Ru/TiO2 katalizatorjev za oksidacijo vodnih raztopin mravljinčne kisline, ocetne kisline in fenola v kontinuirnem, trifaznem kapalnem reaktorju. Oksidacijski poskusi so bili izvedeni pri T=328523 K in tlakih do 50 bar. Popolna oksidacija mravljinčne kisline je bila dosežena pri milih obratovalnih pogojih (383 K); pri tem nismo opazili deaktivacijskih procesov, ki bi jih lahko pripisali raztapljanju aktivne faze rutenija. Katalitska oksidacija ocetne kisline je močno odvisna od strukture katalizatorja; največjo aktivnost smo izmerili ob začetku oksidacijskega procesa, ko se je faza rutenija na površini katalizatorja nahajala v kovinskem stanju. Sintetizirani Ru/TiO2 katalizatorji omogočajo popolno oksidacijo fenola in doseganje konverzij skupnega organskega ogljika (TOC), višjih od 99 % pri temperaturah nad 483 K. Pri teh pogojih se na površini katalizatorja akumulirajo zanemarljive množine ogljika (< 0,1 %). V prisotnosti Ru/TiO2 katalizatorjev v CWAO procesu se je strupenost tretiranih modelnih raztopin na vodne bolhe Daphnia magna in bakterije Vibrio fischeri bistveno znižala v primerjavi z napajalnimi raztopinami. Vendar pa so kljub temu vzorci večinoma bolj strupeni, kot bi lahko na to sklepali na podlagi zmanjšanja koncentracij skupnega organskega ogljika.
-
Loschmidt in molekule
avtor: Janez Strnad
Josef Loschmidt je prispeval k razvoju kemije in fizike. Uvedel je strukturne formule, prvi resno izračunal velikost molekul in meril difuzijske konstante plinov. Zapis se dotakne še imen naravoslovnih odkritij in količin.
-
Tri bronaste medalje na kemijski olimpiadi v deželi vzhajajočega sonca
avtor: Andrej Godec
Letošnja 42. kemijska olimpiada je potekala od 19. 7. do 28. 7. 2010 v Tokyju na Japonskem (http://www. icho2010.org/en/home.html). Gostili sta nas Univerza v Tokyju, kjer je potekalo tekmovanje iz teoretične kemije, in Univerza Waseda, kjer je potekal praktični del tekmovanja. Predsedujoči olimpiade je bil Nobelov nagrajenec za kemijo 2001, profesor Ryoji Noyori.
-
Od načrtovanja do izvajanja nevarnih demonstracijskih eksperimentov pri pouku kemije
avtor: Darinka Sikošek in Mateja Rus
V članku sta predstavljena metodologija načrtovanja in strategija izvajanja nevarnih demonstracijskih eksperimentov pri pouku kemije v osnovni šoli. Izhajamo iz opredelitve ciljev in pomena izvajanja nevarnih demonstracijskih eksperimentov pri poučevanju in učenju kemije, čemur sledi prikaz posameznih metodoloških faz načrtovanja in strategije izvedbenih korakov, do navedbe konkretnega primera nevarnega eksperimentalnega gesla »Acetilenski pozdrav velikonočnega jutra«. Poseben poudarek velja tudi kompetencam, potrebnim učiteljudemonstratorju za varno izvajanje nevarnega eksperimenta, kakor tudi kompetencam, ki si jih ob opazovanju izvajanja razvijajo učenciopazovalci. V ta namen je oblikovan aktualen primerek didaktičnega gradiva, in sicer demonstracijski list in opazovalni list.
-
Teorija relativnosti v kemiji: zakaj je zlato zlate barve in živo srebro tekoče?
avtor: Franc Perdih
Relativistični učinek ima velik vpliv na zgradbo atomov elementov z vrstnim številom nad 50. Relativne energije atomskih orbital se spremenijo, pri čemer se s in p orbitale skrčijo (stabilizirajo), d in f orbitale pa se razširijo (destabilizirajo). Relativistična skrčitev 6s orbital ima izrazit maksimum pri zlatu in živem srebru, zaradi česar se lastnosti teh dveh elementov znatno razlikujejo od elementov v isti periodi oziroma skupini.
-
Antioksidacijska učinkovitost fenolnih spojin
avtor: Veronika Abram, Helena Abramovič, Mihaela Skrt, Milica kač, Nataša Poklar Ulrih
Predstavljamo fenolne spojine, njihovo razdelitev, funkcije in nekatere vidike potencialne uporabe ksantohumola. Podrobneje so opisane le tiste metode določanja antioksidativne učinkovitosti, ki so dokaj enostavne, poceni in odražajo različne načine delovanja fenolnih spojin v vlogi antioksidantov.
-
Mehanizmi in kinetika encimskih reakcij z dvema substratoma
avtor: Mateja Primožič, Željko knez, Maja Habulin
Encimska kinetika s proučevanjem katalitične pretvorbe substratov rabi kot orodje za določevanje mehanizmov encimskega delovanja. Na osnovi dobljenih rezultatov študije encimske kinetike določenega sistema lahko potek reakcije na molekulski ravni opišemo s pripadajočim mehanizmom. Izbira modela za mehanizem je odvisna od zgradbe in organizacije encimske molekule, števila substratov, ki vstopajo v encimsko reakcijo ter reakcijskih pogojev.
