Slovarček

Ultravijolična svetloba

Sončna svetloba je elektromagnetno valovanje, ki ga razdelimo na vidno svetlobo, rentgenske žarke, infrardeče žarke, radijske valove, gama žarke ter ultravijolične žarke. Normalno na zemeljsko površino prihaja določena količina UV žarkov, uničenje ozonske plasti pa je povzročilo ozonsko luknjo in večkratno povečanje UV svetlobe na površini. UV svetloba je v večjih količinah škodljiva za življenje človeka, živali in rastlin. Nevarnost sončnih žarkov je skusil skoraj vsak. Ultravijolični žarki poškodujejo celice v bazalni vrhnjici kože, kar lahko vodi do nastanka opeklin in kožnega raka. Evolucija je poskrbela, da nas do neke mere varuje pigment melamin, ki se izloči, če je koža preveč izpostavljena ultravijoličnim žarkom. Tudi živali in rastline so se evolucijsko prilagodile na premočno sončno svetlobo. Fotoni ultravijolične svetlobe imajo večjo energijo kot fotoni vidne in infrardeče svetlobe, ker imajo krajšo valovno dolžino. Kako velika je energija fotonov ultravijolične svetlobe kažejo raziskave, ki so pokazale, da je dovolj visoka, da se razgradijo molekule in celo izbijejo ioni iz nekaterih snovi, ki se zaradi tega ionizirajo. Posledice za žive organizme so lahko zelo hude, saj s fotokemičnim delovanjem ultravijolični žarki posežejo v življenjsko pomembne procese, zaradi katerih celice propadejo. Prihaja do degeneracij celic in v večini primerov tudi do smrti organizmov.