Kemija v šoli in družbi
Ugotavljanje učinkov sprememb v načinu poučevanja reaktivnosti organskih molekul*
avtor: Vesna Pahor
V prispevku predstavljamo rezultate akcijske raziskave, ki je potekala na Gimnaziji Šentvid v šol.l. 2006/07 na temo Razumevanje reaktivnosti molekul organskih spojin. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako vpliva uvedba spremembe v načinu poučevanja na boljše razumevanje zgradbe molekul in posledično na učinkovitejše razumevanje reaktivnosti organskih molekul. Preverili smo predznanje dijakov in na osnovi ugotovitev zasnovali nove prijeme pri poučevanju, katerih temelj je vizualizacija strukture molekul in povezava vseh treh ravni zaznave kemijskih pojmov. Vrednotili smo učinke sprememb na znanje dijakov in njihov odnos do novega pristopa poučevanja. V raziskavi so sodelovali dijaki tretjega letnika gimnazijskega programa. Ugotovili smo, da je spremenjena strategija učiteljevega dela delno pomagala premostiti vrzeli v znanju dijakov, predvsem pa je vplivala na napredek v znanju oz. na trajnost znanja. Ugotovitve raziskave in pridobljene izkušnje so izjemno dragocene, zato je osnovno idejo akcijske raziskave priporočljivo uporabiti kot model načrtovanja učiteljevega dela, ki v večje zadovoljstvo vseh sodelujočih v procesu izobraževanja vodi k učinkovitejšim rezultatom.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Znanje kemije osnovnošolcev - odličnjakov ob vstopu v srednjo šolo
avtor: Srečo Zakrajšek
Znanje učencev – osnovnošolcev, ki prihajajo na srednje šole, je v vsaki prvi polovici septembra glavna tema pogovora v srednješolskih zbornicah. Kratki testi, ki jim praviloma sledijo samogovori profesorja, in pogovori na temo, kaj se niste ničesar naučili, ali ste res vse pozabili, kdo pa vas je učil ipd., so tudi pogosto teme prvih ur kemije v srednji šoli. Vse skupaj poskrbi ponekod za strah,
drugje za vedro razpoloženje, skoraj povsod pa tudi za malo nelagodja, saj gre za problem prehoda iz osnovne šole v srednjo in za trimesečne počitnice, med katerimi mladi marsikaj pozabijo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Uporaba visokega tlaka v kemiji
avtor: Krištof Kranjc
Učinek tlaka na potek kemijskih reakcij je znan že zelo dolgo časa, saj že v znamenitem le Chatelierjevem principu nastopa odvisnost položaja kemijskega ravnotežja od tlaka. Z učinki tlaka se srečajo učenci in študentje že na začetku svojega kemijskega izobraževanja, vendar običajno zgolj v povezavi z reakcijami v plinasti fazi. Vendarle je sprememba tlaka tudi eno izmed zelo učinkovitih orodij za aktivacijo (pospešenje) reakcij v tekoči fazi. V zadnjem času srečujemo v kemiji poleg klasičnega načina aktivacije reaktantov (to je termično segrevanje) pogosto tudi nove metode, npr. segrevanje z mikrovalovi, uporaba ultrazvoka in tudi uporaba visokega tlaka. Vendar ta način kljub svoji uporabnosti še ni tako razširjen, saj je povezan z relativno zapleteno in drago opremo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kemijske reakcije na površinah trdnih snovi: od pridelave umetnih gnojil do čistejših izpušnih plinov
(Ob Nobelovi nagradi za kemijo za leto 2007)
avtor: Janez Kovač
Nobelovo nagrado za kemijo za leto 2007 je prejel nemški raziskovalec prof. Gerhard Ertl za prispevek na področju preiskav kemijskih reakcij na površinah trdnih snovi. Prof. Ertl, ki deluje zadnja leta na Inštitutu Fritz Haber v Berlinu v okviru družbe Max Planck, je pojasnil osnovne
mehanizme nekaterih katalitskih kemijskih reakcij, ki so izredno pomembne v industrijskih procesih. Znanstveni prispevek prof. Ertla je v njegovem metodološkem pristopu k eksperimentalnim preiskavam kemijskih reakcij na področju heterogene kontaktne katalize.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Žabji strupi so tudi učinkovit insekticid
avtor: Marjana Zajc
Strupene tropske žabe (družina Dendrobatidae) iz Srednje Amerike imajo v svojih kožnih žlezah številne alkaloide, med njimi tudi zelo toksične pumiliotoksine, ki jih ščitijo pred plenilci. Zadnja raziskava je pokazale, da so tudi dobra zaščita pred komarji mrzličarji, učinkovitejša kot sintetični enantiomer, pa je naravna oblika.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kako popularizirati kemijo?
avtor: Andrej Godec
Kemija je kot naravoslovna veda družbeno manj prepoznavna, čeprav se ukvarja s pomembnimi znanstvenimi vprašanji današnjega časa, in je tudi gonilna sila industrije. V prispevku je navedenih nekaj možnih razlogov za to stanje. Vsaj v šolah pa zanimanje za kemijo v zadnjih letih narašča. Tema prispevka so načini za popularizacijo kemije; ta je možna skozi zgodbo o kemiji, skozi njeno vseprisotnost v vsakdanjem življenju, skozi karierne možnosti, ki jih ponuja, in v skladu z zahtevami časa z zavedanjem o njeni družbeni odgovornosti. Na koncu so navedene nekatere izmed dejavnosti, ki so namenjene popularizaciji kemije v naši državi.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Noč znanstvenic in znanstvenikov 2007
avtor: Ivan Leban
Direktorat za znanost in raziskave Evropske komisije je bil tudi v letošnjem letu pobudnik pan-evropskega dogodka z imenom »Noč znanstvenic in znanstvenikov 2007«. Predhodno sta bila podobna dogodka že v letu 2005 in 2006. Bistven namen teh dogodkov je bil predvsem ta, da bi širšo laično javnost na lahkoten način seznanili z znanstvenimi dosežki. Hkrati naj bi pri mladih ljudeh vzpodbudili zanimanje za znanost in tehniko.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.