Kemija v šoli in družbi
Kemiluminiscenčna aktivnost diaril oksalatnih estrov
avtor: Marko Jeran, Jernej Iskra
V prispevku je prikazana kemiluminiscenčna lastnost diaril oksalatnih estrov, ki so največjo prepoznavnost doživeli prav v teh študijah. Osnovni skelet tovrstnih analogov sestavljata oksalatni »most« in stranski fenilni skupini. Takšne reagente pripravimo z estrifikacijsko reakcijo izhodnih fenolov z uporabo klorida oksalne kisline. Tovrstne spojine so dobro izkoriščene tudi na področjih biokemije, farmacije in medicine.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Nanostrukturirani materiali za imobilizacijo encima
avtor: Franja Šulek, Željko Knez, Maja Habulin
Nanodelci, nanofilmi, nanožice, nanocevke, nanokapsule, nanočipi in inteligentni polimeri na osnovi nanostrukturiranih materialov so temeljni pojmi razvojnih tehnologij v prihodnosti. Nanoznanost ne predstavlja nič novega, ampak gre za koristno združitev bazičnih znanstvenih disciplin, kot so fizika, kemija in biologija z uporabnimi vedami, začenši z informacijsko tehnologijo, kemijsko tehnologijo, elektroinženirstvom ter strojništvom. Torej, zmožnost manipuliranja, priprave in uporabe funkcionalnih struktur ali nanostrukturiranih materialov na ravni molekule ali atoma pomeni zato začetek novega pogleda na pridobivanje že obstoječih, izboljšanih ali celo novih lastnosti materialov, ki so nenadomestljivi v našem življenju.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Reševanje matematičnih in tehniških problemov z Excelom
avtor: Severina Oreški
V prispevku je prikazano, kako lahko na preprost način razširimo zmogljivost Excela z že izdelanimi predlogami, da postane spretno in uporabno orodje za reševanje matematičnih in tehniških problemov. Excel je lahko sedaj uporabljen kot orodje za analizo funkcij, risanje več funkcij na isti graf, risanje parametričnih enačb, reševanje linearnih enačb, reševanje nelinearnih enačb in reševanje navadnih diferencialnih enačb, kar je prikazano na različnih primerih problemov iz matematike, kemije in kemijske tehnike.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
ENFIST center odličnosti: kako učinkoviteje uporabljati znanje?
avtor: Matjaž Polak
ENFIST center odličnosti je organizacija, ki raziskovalno deluje na področju zdravja in ved o življenju ter naprednih materialih. Na osnovi specifičnih znanj smo usmerjeni v ustvarjanje inovativnih rešitev na področjih kemije, biokemije, fizike, farmacije ter sorodnih interdisciplinarnih ved. Pri svojem delu intenzivno delujemo na razvoju in uveljavljanju ustvarjalnih načinov in modelov za učinkovito sodelovanje med raziskovalno infrastrukturo in gospodarskimi subjekti, s čimer gradimo pogoje za učinkovito raziskovalno podporo podjetjem. S svojo usmerjenostjo k partnerjem iz gospodarstva in kupcem v širšem pomenu besede, ljudem in subjektom v t. i. slovenskem javnemu sektorju zagotavljamo učenje razumevanja procesa od novega odkritja do prihoda na trg in s tem postavljamo eno od osnov za razvoj slovenskega raziskovalnoinovativnega podjetništva v prihodnosti.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Obeti sintezne biologije za zagotavljanje obnovljivih virov energije
avtor: Roman Jerala
Zadnje stoletje je našo civilizacijo zaznamovala rastoča poraba fosilnih goriv kot virov energije. Na osnovi dostopnih zalog fosilnih goriv so se razvili industrija, transport, pridelava hrane in skoraj vse druge oblike gospodarske dejavnosti. Poleg nevarne odvisnosti od omejenih virov zalog je obseg porabe fosilnih goriv izjemno povečal količino emitirane ga ogljikovega dioksida, ki lahko preko klimatskih sprememb pomembno spremeni razmere za življenje na našem planetu. V svetu raste zavedanje, da je pomembno poiskati nove, obnovljive vire energije. Pod črto edini trajni vir energije na Zemlji predstavlja energija, ki izvira iz jedrskega fuzijskega reaktorja, ki je oddaljen na varni razdalji od našega planeta.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Ob letošnji Nobelovi nagradi za kemijo (2011)
avtor: Ivan Leban
5. oktobra 2011 je bila podeljena Nobelova na grada za kemijo profesorju Danu Shechtmanu z izraelskega inštituta za tehnologijo – Techniona v Haifi, za odkritje kvazikristalov. Obrazložitev je bila kratka. V kvazikristalih so atomi porazdeljeni tako, da se njihov vzorec periodično ne ponavlja. To je bilo v nasprotju s klasično kristalografijo, ki je definirala kristal kot periodično ponavljanje neke osnovne enote, sestavljene iz atomov, ionov ali mo lekul v vseh treh razsežnostih.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
2. mednarodna konferenca o družbi in informacijskih tehnologijah
avtor: Darinka Sikošek in Kornelia Žarič
Prispevek prinaša izbrane informacije iz tematskega programa mednarodnih konferenc o družbi in informacijskih tehnologijah, s posebnim poudarkom na problematiki izobraževanja, usposabljanja in informatike. Informativno so predstavljeni izbrani primerki plenarnih in sekcijskih konferenčnih prispevkov, medtem ko sta prispevka obeh slovenskih udeleženk podrobneje opisana.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.