Kemija v šoli in družbi

Leto: 2014
Mesec: december
Številka: 4

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

Rutenij – le eden od številnih elementov periodnega sistema – ali kaj več?

avtor: Sara Seršen, Iztok Turel

Od odkritja učinkov cisplatina na rakave celice v šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je zanimanje za anorganske koordinacijske spojine precej povečalo. V zadnjem desetletju poteka mnogo raziskav, ki se ukvarjajo s protirakavimi zdravili, usmerjenimi tudi na koordinacijske spojine drugih kovin. Med najzanimivejšimi so tiste, ki vsebujejo osrednji rutenijev ion. Rutenijeve spojine so se izkazale kot zelo uspešne tudi na več drugih področjih znanosti in tehnologije. Veliko možnih uporab se obeta tem spojinam predvsem na področju razvoja novih zdravil za zdravljenje različnih bolezni, barvil za sončne celice in katalitskih reakcij v organski in farmacevtski kemiji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Voda brez H2O - anomalne lastnosti in struktura

avtor: Branislav Čabrić

Voda je nesporno najbolj znana in najpomembnejša kemijska spojina, vendar ima v primerjavi z drugimi tekočinami precej neobičajnih lastnosti. Ugotovljenih je štirideset takih anomalnih lastnosti, zaradi katerih je voda tako posebna. Za razlago teh lastnosti je predlaganih več različnih teoretičnih modelov, ki naj bi vsaj kvalitativno pojasnjevali vse te pojave, ki jih opisujemo kot anomalije vode. Nobenemu od modelov ne uspe razložiti vseh lastnosti, vsak od njih pa uspešno rešuje svoj del problema.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Kvalitativna uporaba biuretske, ksantoproteinske in ninhidrinske reakcije v šolskih laboratorijih

avtor: Marko Jeran, Milena Žohar, Metka Trobec

Beljakovine, peptidna vez in aminokisline so pojmi, s katerimi se srečamo že v osnovni šoli. Z dodatnim pridobljenim znanjem pa v srednji šoli razumemo njihovo delovanje in obstoj. Omenjene komponente lahko tudi dokažemo, tako kvalitativno kot kvantitativno. V omenjenem prispevku je prikazan kvalitativen pristop k dokaznim reakcijam iz skupine bioloških molekul. Reakcije, kot so biuretska, ksantoproteinska in ninhidrinska, so hitre in enostavne za rokovanje ter primerne za izvedbo in nadgradnjo znanja v osnovnih in srednjih šolah

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Uporabnost headspace solid-phase microextraction (HS-SPME) tehnike pri analizi arom v hrani in pijači

avtor: Helena Baša Česnik

V zadnjih letih za analizo arom v hrani in pijači pogosto uporabljajo mikroekstrakcijo iz plinske faze nad vzorcem na trdno fazo, tako imenovano headspace solidphase microextraction (HSSPME). Tehnika omogoča istočasno ekstrakcijo in koncentriranje hlapnih spojin iz vzorca na vlakno (fiber). Spojine, adsorbirane na vlakno, desorbirajo v injektorju plinskega kromatografa, jih ločijo na kromatografski koloni in detektirajo z masnim spektrometrom. Občutljivost tehnike je odvisna predvsem od izbire vlakna, temperature ekstrakcije ter morebitnega dodajanja vode in soli.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Proizvodnja vodika iz organskih gospodainjskih odpadkov s procesom anaerobne mikrobne razgradnje

avtor: Aleš Zupančič, Jaka Šikonja, Ilja Gasan Osojnik Črnivec, Petra Muri, Boštjan Erjavec, Albin Pintar

Cilj raziskave je bil ugotoviti morebitno uporabo organskih gospodinjskih odpadkov za proizvodnjo vodika. Preučevali smo različne pogoje, ki vplivajo na potek anaerobne razgradnje organskih odpadkov, kot so začetna pH vrednost testne mešanice, obratovalna temperatura, temperaturna predobdelava inokuluma in vrsta inokuluma. Med fermentacijo smo merili pretok in celotni volumen plina iz bioreaktorja ter sproti določali njegovo sestavo. Po končanem postopku smo izračunali redukcijo organskih snovi kot merilo biološke razgradnje vhodnih substratov. Nastali plin je v povprečju vseboval 48 vol. % H2 , 50 vol. % CO2 , manjši odstotek N2 in sledove H2S. Optimalni pogoji za proizvodnjo biovodika so pri obratovalni temperaturi 45 °C in pH vrednosti 5,5. Z uporabo biološko pridelanega vodika v PEM gorivni celici pri ambientalnih pogojih (sobna temperatura, atmosferski tlak) smo ugotovili, da je sistem prav tako primeren za proizvodnjo električne energije. Na podlagi optimalnih pogojev, določenih v šaržnem režimu, smo skonstruirali sistem za kontinuirno proizvodnjo vodika s stalnim vnosom organskih odpadkov. Nastali vodik smo vodili na dve gorivni celici, nadalje povezani z električnim porabnikom – električno vetrnico. V kontinuirnem režimu obratovanja smo dosegli konstanten pretok vodika, visok izkoristek in stabilno obratovanje PEM gorivne celice (ηe = 47 %, V = 0,74 V, I = 0,53 A) s celokupnim izkoristkom procesa 0,24 kWhe/kg organske frakcije odpadkov. V raziskavi smo izdelali okolju prijazen sistem, v katerem se organski odpadki učinkovito uporabljajo za kontinuirano proizvodnjo vodika in električne energije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Histokemične tehnike

avtor: Miha Munda

Histokemija je skupno ime za vrsto kemičnih postopkov, ki jih izvajamo pri obdelavi tkiva za pregled pod mikroskopom in diagnostiko. Gre za znanstveno vejo, ki se ukvarja s kemično obdelavo tkiva, z namenom konzerviranja, adaptacije tkiva za kasnejšo obdelavo, predvsem pa gre za barvno dokazovanje raznih snovi v celicah ali v medceličnem prostoru. V histokemičnih postopkih tkivo najprej konzerviramo, potem ustrezno učvrstimo ali mehčamo za proces rezanja tkivnih rezin. Nato za namen dokazovanja določenih specifičnih spojin v tkivu tkivo z biokemičnimi reakcijami tako prepariramo, da lahko pod mikroskopom opazujemo barvne nianse, ki so posledica teh reakcij. Iz tega izpeljemo sklepe o sestavi tkiva, njegovi fiziološki funkciji ali zdravstvenem stanju osebe, ter v medicini postavimo diagnozo. Pri teh postopkih uporabljamo mnogo različnih kemičnih reakcij, ki so v dnevni histopatološki diagnostiki postale nepogrešljive v sodobnem medicinskem laboratoriju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Domača razkužila in čistila kot surovine za pridobivanje plinov

avtor: Tina Sluga, Žak Ruben Šinkovec

Idejo za poskus sva dobila ob preverjanju sestave nekaterih domačih čistil in razkužil. Zasledila sva, da nekatera čistila za steklo vsebujejo amonijak. To je brezbarven plin neprijetnega vonja, ki draži oči in povzroča glavobol. Ima manjšo gostoto od zraka in je dobro topen v vodi, v kateri tvori šibko bazo amonijev hidroksid. Svoje ime je dobil po oazi Amonij (danes Oaza Siva) v severni Afriki, saj so ga pridobivali najprej iz živalskih (kameljih) iztrebkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Male hidroelektrarne v Sloveniji danes in obeti za prihodnost

avtor: Andrej Kosmačin

Vodna energija je najpomembnejša evropska in svetovna tehnologija za proizvodnjo električne energije s področja obnovljivih virov po inštalirani moči in pridobljeni energiji. Življenjska doba hidroelektrarn je tudi do 100 let. Hidrologija je tudi v Sloveniji najbolj razširjen vir izrabe obnovljivih virov energije (OVE). Manjko je edino v malih hidroelektrarnah, ki bi jih lahko bilo več, če bi bili pogoji pridobivanja soglasij manj zapleteni in uporabniku prijaznejši. Energija iz MHE ima velik, a doslej le malo izkoriščen potencial, ki lahko pomembno prispeva k pokrivanju prihodnjih potreb po energiji. Precej prostora je še na voljo za izboljšave s pomočjo najnovejših tehnologij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Biološko čiščenje tekstilnih odpadnih voda

avtor: Jana Ploder, Jasmina Korenak, Janja Trček, Irena Petrinić

Biološke metode so zaradi nizkih stroškov obratovanja, prijaznosti do okolja in uspešnosti zelo razširjene. Za odstranjevanje azo barvil so zadnja leta v uporabi sistemi, ki za razgradnjo leteh uporabljajo aktivno blato, ki je izpostavljeno anaerobnim (ali mikroaerofilnim) in aerobnim razmeram. Članek podrobneje opisuje proces biološke razgradnje ter pomembnost identifikacije prisotnosti mikroorganizmov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Proizvodnja papirjev iz papirnih odpadkov pri zaprtem krogotoku procesnih vod - 1. del

avtor: Nejc Zakrajšek

Papirni odpadki se vračajo nazaj v proizvodnjo večinoma iz gospodinjstev, pisarn in trgovskih centrov. Pred ponovno uporabo jih je treba zbrati, sortirati, prečistiti in po potrebi razsiviti. Vsi ti postopki dvigujejo ceno proizvodnje in hkrati pomenijo tudi določeno obremenitev za okolje, zato je treba že v proizvodnji papirjev iz primarnih vlaknin misliti na kakovost surovin in možnosti za njihovo ponovno uporabo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.