Kemija v šoli in družbi

Leto: 2015
Mesec: januar-december
Številka: 1

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

Oleogeli v živilstvu

avtor: Helena Abramovič

Geli so sistemi, kjer oblikuje trdna faza tridimenzionalno mrežo (ogrodje) v drugi (kontinuirna faza), ki je tekočina. Oleogeli so tisti geli, v katerih je kontinuirna faza olje. Prispevek predstavi nekaj snovi, ki v oleogelih tvorijo ogrodje in pojasni, kako lahko iz olj pripravimo izdelek, ki bo po svojih strukturnih lastnostih (tekstura, mazavost) podoben tistim izdelkom, ki jih pripravimo iz nasičenih maščob.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Ocenjevanje dosjejev fitofarmacevtskih sredstev na področju ostankov

avtor: Helena Baša Česnik

Za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, mora firma, ki želi proizvod tržiti, izdelati veliko študij. S stališča ostankov so potrebne študije metabolizma v rastlinah in živalih, poljski poskusi, študije krmljenja rejnih živali, študije procesiranja in študije v naslednjih kulturah. Cilji ocenjevanja ostankov so: a) določiti substance, katerih vsebnost spremljamo pri monitoringu za živila rastlinskega in živalskega izvora, b) preverjanje maksimalnih dovoljenih količin ostankov za živila rastlinskega in živalskega izvora in c) izdelava ocene tveganja za kronično in akutno izpostavljenost potrošnikov kot posledica vnosa ostankov pesticidov s hrano.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Problematika plastičnih vrečk

avtor: Katja Sreš

V Društvu Ekologi brez meja so v preteklosti že reševali problematiko plastičnih vrečk, letos pa svoje delo nadaljujejo. V sklopu projekta Vrečka na vrečko 2014 so pripravili rezultate raziskave o porabi plastičnih vrečk za enkratno uporabo, niso pa pozabili tudi na alternative plastičnim vrečkam. Evropska komisija in parlament sta se letos v mesecu novembru zavzela za 80odstotno zmanjšanje uporabe tankih plastičnih vrečk do leta 2019 in tudi drugje po svetu se dogajajo velike spremembe na tem področju (npr. v Kaliforniji v ZDA in Franciji), zato bodo v društvu nadaljevali s pobudami za uporabo vrečk za večkratno uporabo tudi v naslednjem letu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Nov način pridobivanja revolucionarnega materiala, nanoceluloze – priložnost za industrijo

avtor: Brigita Pirc

Na Kemijskem inštitutu so razvili nov, inovativen in poceni postopek za pridobivanje nanoceluloze, po najmanj 5x nižji ceni od dosedanje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Harmoniziran pristop za povečanje dolgoročne okoljske učinkovitosti

avtor: Aleksandra Murks Bašič

Podatki o gibanju emisij TGP kažejo trend, ki je spodbuden za oblikovalce energetskih in podnebnih politik. Vendar pa bodo trenutni ukrepi in aktivnosti zadostili le izpolnjevanju srednjeročnih okoljskih ciljev, medtem ko bo za dosego dolgoročnih ciljev potrebno sprejeti dodatne ukrepe. V prispevku so opisani glavni elementi energetske in podnebne politike, ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na spremembe t.i. dopolnilnih politik. Ključna takšna politika, ki pa je nismo v tem prispevku obravnavali je prometna politika, katere cilj je zmanjšati emisije TGP za 60 % do leta 2050 glede na leto 1990 in bo lahko dosežen s preoblikovanjem celotnega prometnega sistema. Harmoniziran pristop, ki naj bi bil zasnovan na enostaven in učinkovit način, bo temeljil na novem evropskem postopku upravljanja podnebne in energetske politike in bi hkrati zagotovil usklajen prehod na konkurenčen, varen in trajnostni energetski sistem in gospodarstvo. Tisto, kar je potrebno izpostaviti je usklajeno medsebojno delovanje vseh krovnih politik ter ob tem upoštevati morebitne učinke na rast stroškov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Sklepi 10. IRDO mednarodne konference "Družbena odgovornost in izzivi časa 2015"

avtor: Programski in Organizacijski odbor konference

145 udeležencev 10. IRDO mednarodne konference, ki je potekala 18. in 19. marca 2015 v Mariboru, je sprejelo več sklepov. Skupno sporočilo vseh pa je, da so vrednote vodilnih ključne za uveljavljanje družbene odgovornosti v podjetjih in organizacijah ter da je potrebno pričeti z zgodnjim izobraževanjem o družbeni odgovornosti ter meriti učinke lete dolgoročno. Strategija družbene odgovornosti Slovenije, ki je Slovenija še nima, bi bila pri tem zelo dobrodošla.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Od štetja kapljic do kemijskih simulacij

avtor: Matej Huš

Kadar je rešitev dobro definiranega problema odvisna od velikega števila spremenljivk in vhodnih parametrov, je analitični pristop nemogoč, deterministične numerične metode pa so počasne in neučinkovite. Tipičen primer so računalniške simulacije kemijskih sistemov, kjer imamo že pri najenostavnejših atomskih sistemih opraviti z 6N podatki za vsak sistem. Neintuitivno se izkaže, da lahko z naključnimi pojavi take probleme hitro, učinkovito in natančno rešimo. Metoda Monte Carlo temelji na uporabi naključnih števil in predstavlja eno izmed najpomembnejših stohastičnih orodij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


BASF praznuje 150. obletnico z več kot tisoč gosti

avtor: Sporočilo za javnost

Inovacije, ki temeljijo na kemiji, so pomagale pri reševanju izzivov prihodnosti vse od leta 1865. Uradni govor nemške kanclerke Angele Merkel in predsednice nemške zvezne dežele PorenjePfalške Malu Dreyerja. Premiera skladatelja Michaela Nymana "8. simfonija: Vodni plesi" v izvedbi Kraljevega filharmoničnega orkestra

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Forenzika v pouku kemije

avtor: Miha Slapničar, Iztok Devetak

Mediji vsakodnevno objavljajo resnične primere kriminalnih dejanj, kriminalne zgodbe pa se pojavljajo v priljubljeni literaturi in televizijskih serijah. Veliko forenzičnih preiskav, ki postopoma razkrivajo krute resnice kriminalnih dejanj, temelji na različnih naravoslovnih postopkih, ki jih učitelji lahko vključujejo v pouk kemije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Vpliv soljenja cest na koncentracija soli v tleh

avtor: dr. Jani Zore, univ. dipl. inž. gradb.

Nekateri vplivi dejavnosti zimske službe na okolje so kvalitativno znani. Ni pa razpoložljivih podatkov o dejanski koncentraciji soli zaradi dejavnosti zimske službe v tleh, in kako se ta s časom spreminja. V prispevku je opisan poizkus ugotavljanja zasoljenosti tal ob cestah zaradi dejavnosti zimske službe v zimski sezoni 2014/2015. Glavni cilji raziskave so bili ugotavljanje koncentracije soli med zimsko sezono in v odvisnosti od vremenskih pojavov oziroma ukrepov zimske službe ter oddaljenosti od roba cestišča.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


V občini Cerknica zaključili projekt odvajanja in čiščenje odpadnih voda v porečju Ljubljanice 2. sklop

avtor: Samo Mlinar, Helena Šlajnar

Celostna ureditve odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov v porečju Ljubljanice

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Kemijska sestava paradižnika v povezavi z izbranimi organoleptičnimi lastnostmi

avtor: Tilen Berglez, Pia Berglez

V članku so podani izsledki eksperimentalne študije o organoleptičnih lastnostih treh vzorcev paradižnika različnega geografskega izvora in rezultati kemijske študije, v okviru katere smo določevali vsebnosti nekaterih sestavin, ki vplivajo na okus paradižnika (sladkorji, kisline, soli, likopen, βkaroten, hlapne snovi). Ugotovili smo, da ima tisti paradižnik, ki so ga mladi potrošniki paradižnika ocenili po senzorični vrednosti najvišje, tudi najbolj ugodno razmerje teh sestavin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Osnove procesov osmoze in biomimetičnih membran

avtor: Jasmina Korenak, Irena Petrinić, Claus Hélix-Nielsen

V zadnjih letih se tehnologija membran pogosto uporablja v procesih čiščenja odpadne vode in vode za proizvodnjo. Procesi membranske filtracije so enostavni za izvajanje in dajejo kakovostni produkt/filtrat, ki ga pridobimo brez dodatnih kemikalij. Ena od obetavnih tehnologij za proizvodnjo vode in obdelavo odpadnih voda je proces osmoze. Temelji na osnovi membranske filtracije, kjer je pogonska sila razlika osmotskih tlakov med dvema raztopinama, kar pomeni, da filtracija poteka brez dodatne porabe energije (zunanjega tlaka). Vendar pa še vedno obstajajo nekatere tehnološke pomanjkljivosti v selektivnosti in permeabilnosti membran ter energetski učinkovitosti procesa. Znano je, da proteini akvaporini v bioloških membranah izboljšajo prepustnost membrane in selektivnost, kar so znanstveniki izkoristili pri izdelavi polimernih membran. Vgradnja proteinov bistveno izboljša proces filtracije, zato je v zadnjem času veliko zanimanja glede uporabnosti akvaporinskih membran tudi pri procesih obdelave odpadne vode in proizvodnji pitne vode.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Tudi letos srebro in bron na Evropski naravoslovni olimpijadi

avtor: Matej Huš

Zadnja leta je Slovenija čedalje uspešnejša na Evropski naravoslovni olimpijadi (EUSO – European Science Olympiad), kamor smo letos že deveto leto zapovrstjo poslali naši ekipi, saj tekmovalci vsako leto prinesejo domov vsaj eno srebrno medaljo. Letos ni bilo nič drugače in slovenski ekipi sta se domov vrnili s srebrno in bronasto medaljo, s čimer sta ponovili lanski rezultat.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Tehnologija predelave nafte

avtor: Tina Kegl, Mojca Škerget

Nafta je najpomembnejši vir ogljikovodikov. V tem članku so predstavljene teorije nastanka surove nafte in njene sestavine, nahajališča in metode iskanja nafte, posebna pozornost pa je namenjena tehnologiji predelave nafte. Med več kot sto v praksi uporabljenih procesov predelave nafte potekata najprej atmosferska in vakuumska destilacija, s katerima dobimo destilate, ki praviloma še niso primerni za uporabo. Po destilaciji sledijo številni procesi pretvorbe in obdelave ter čiščenja. Cilj teh postopkov je izboljšati kvaliteto dobljenih naftnih proizvodov. Med končnimi produkti predelave nafte se najpogosteje uporabljajo goriva, maziva, olja in asfalt. Pri vseh teh procesih pa tudi pri iskanju nafte in uporabi naftnih derivatov se pojavljajo škodljivi vplivi na okolje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Petrokemikalije

avtor: Tina Kegl, Mojca Škerget

Petrokemija se je začela razvijati s tehnologijo utekočinjanja plinov, dobljenih s predelavo nafte in iz zemeljskega plina. Približno 10 % nafte se predela v kemikalije, ki se imenujejo petrokemikalije. Petrokemikalije so glavne sestavine dišav, parfumov, detergentov, čistil, lepil, barv, lakov, plastik, umetnih gnojil, živil, torej izdelkov, ki jih danes dnevno uporabljamo. Ker se v svetu in v našem osebnem življenju ogromno stvari vrti okrog petrokemikalij, je pozornost v tem članku namenjena petrokemikalijam iz metana, etilena, propilena in aromatskih ogljikovodikov ter njihovemu vplivu na zdravje živih bitij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Delec v škatli

avtor: Janez Strnad

Sodobna fizika vstopa v vsakdanje življenje, ki si ga ne moremo več predstavljati brez televizijskih in računalniških zaslonov. Na začetku so bili to zasloni katodnih cevi, ki so jih skoraj že popolnoma opustili. Potem so prišli zasloni s tekočimi kristali, kakršna je večina sedanjih zaslonov. Boljši in nekoliko dražji zasloni uporabljajo tekoče kristale z dodatkom organskih svetečih diod. Zadnji krik so najdražji zasloni te vrste, ki namesto organskih svetečih diod uporabljajo kvantne pike in se odlikujejo po jasni sliki. Ne glede na to, kako se bo obrnil razvoj, je vredno poskusiti, ali je mogoče preprosto pojasniti osnovo delovanja zaslonov s kvantnimi pikami. Ta zapis je prvi korak, ki mu bo sledil drugi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Kvantne pike

avtor: Janez Strnad

Fiziki že nekaj desetletij raziskujejo sisteme z manj dimenzijami. V teh stemih omejijo gibanje elektronov na dve dimenziji, na eno dimenzijo in na nobeno dimenzijo. V geometriji to ustreza ravnini, premici in točki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Poletna šola kemijskih znanosti 2015

avtor: Andrej Godec

Letošnja poletna šola kemijskih znanosti je pričela z delom v ponedeljek, 29.6.2015. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo smo teden dni gostili 16 slovenskih dijakinj in dijakov, ki so z delom v naših laboratorijih spoznavali različna področja kemije, biokemije in kemijskega inženirstva.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Praktične naloge na kemijski olimpijadi 2015

avtor: Andrej Godec

Praktični test je pomemben del tekmovanja, saj prinese 40% končnega rezultata. Zahteva se predhodno praktično usposabljanje tekmovalcev, ker morajo obvladati prenekatere laboratorijske veščine. Sem spadajo merjenje mase in volumna (tehtnica, merilni valj, pipeta, bireta, merilna buča), delo z magnetnim mešačnikom in segrevanje, priprava in razredčevanje raztopin, izvedba reakcij v epruvetah, filtriranje in nučiranje, merjenje pH in podobno. Vse navedene veščine lahko dijaki vnaprej pridobijo z delom v laboratorijih na svojih šolah; s tem dobijo prepotrebno rutino, ki jim bo prišla tudi sicer prav.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Teoretične naloge na 47. mednarodni kemijski olimpijadi v Bakuju 2015

avtor: Andrej Godec

V nadaljevanju so opisane naloge iz letošnje olimpijade v Azerbejdžanu. Izbor je narejen tako, da so zastopana vsa področja kemije. Naloge na olimpijadah sicer pokrivajo celotno gimnazijsko kemijsko znanje, razen tega pa še mnoge dodatne vsebine, ki jih predelamo na pripravah na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Predvsem manjkajo znanja, povezana s fizikalno in organsko kemijo. Celoten nabor znanj, potrebnih za udeležbo na olimpijadi, si lahko pogledate v spletni učilnici olimpijad Kemljub (https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=150), kjer so v objavljene tudi naloge z rešitvami. Pričujoče naloge sva prevedla Andrej Godec in Darko Dolenc, za objavo pa sem jih priredil sam. V tem prispevku so navedene teoretične naloge, posebej pa bodo objavljene še praktične, ki jih dijaki izvajajo v laboratoriju. Namen tega je, da dobite informacijo o tem, kakšna znanja so potrebna in katere vsebine se pojavljajo na olimpijadah. Teoretičnih nalog je sicer na olimpijadi osem, praktične pa so običajno tri. Za reševanje obeh testov imajo dijaki 5 ur časa.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Projekt prenove treh laboratorijev na Kemijskem institutu v Ljubljani

avtor: Brigita Pirc, odnosi z javnostmi

Kemijski inštitut v Ljubljani je prenovil tri laboratorije ter staro stavbo Kemijskega inštituta. Pridobili so tudi nov projekt »Adrem«, ki so ga s tujimi partnerji pridobili v okviru financiranja Horizon 2020.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Uspeh slovenske ekipe dijakov na uglednem mednarodnem tekmovanju iz sintezne biologije

avtor: Brigita Pirc

Ekipa osmih slovenskih dijakov je skupaj s svojimi mentorji s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL) in Kemijskega inštituta pripravila projekt, s katerim je zastopala Slovenijo na največjem svetovnem tekmovanju iz sintezne biologije iGEM. Dijaki prihajajo iz sedmih gimnazij z različnih koncev Slovenije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Projekt Čista Ljubljanica

avtor: Matjaž Kurent

V prispevku je predstavljen projekt Čista Ljubljanica, prednostni učinki in vpliv na okolje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Razmislek ob stomilijonti spojini

avtor: Miha Tišler

Hiter porast števila kemičnih spojin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Hranilniki energije – samooskrba z električno energijo

avtor: Andrej Kosmačin

Omrežja prihodnosti bodo učinkovitejša in pametnejša, odjemalci in proizvajalci pa bodo povečevali samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE). V prihodnosti bodo začeli graditi razpršene vire električne energije, odjem prilagajali z neto merjenjem, energijo pa shranjevali v hranilnikih energije ali pošiljali v omrežje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


S sol-gel metodo sintetizirani nanodelci NiCu uporabni v magnetni hipertermiji

avtor: Irena Ban, Janja Stergar

Poznanih je več sinteznih postopkov, s katerimi lahko sintetiziramo magnetne nanodelce uporabne v magnetni hipertermiji. Pri našem delu smo uporabili solgel metodo, ki je enostavna, relativno poceni in omogoča homogenizacijo na atomskem nivoju. Sintetizirali smo magnetne nanodelce NiCu različnih sestav v matrici silike, jih toplotno obdelali in homogenizirali v inertni atmosferi. Pridobili smo monodisperzne, sferične delce, ki kažejo superparamagnetne lastnosti. Siliko smo uspešno izlužili s pomočjo izluževalne raztopine, kar smo potrdili s FTIR in TEM analizo. Solgel metoda se je izkazala kot zelo obetavna v pridobivanju magnetnih nanodelcev z lastnostmi, primernimi za uporabo v magnetni hipertermiji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Validacija in določevanje oksalatnih ionov v rastlinskih vzorcih z ionsko kromatografijo

avtor: Majda Mekić, Mitja Kolar

Uživanje živil z visoko vsebnostjo oksalne kisline, ki je prisotna v številnih rastlinskih vrstah, lahko v človeškem telesu povzroči različne zdravstvene težave, kot je npr. nastanek hiperoksalurije. Razvili in validirali smo ionsko kromatografsko metodo in določili vsebnost oksalatnih ionov v vzorcih vrtnin in sadja, ki jih dnevno uživamo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


BASF odprl 300.000 tonski TDI obrat v Ludwigshafnu

avtor: Miroslav Brnjak, Karmen Čelam

BASF je 17.11.2015 uradno odprl nov TDI (toluen diizocianat) obrat v Ludwigshafnu. Letna kapaciteta obrata znaša 300.000 ton. Celotna investicija, vključno s predhodnimi surovinami, znaša več kot milijardo evrov. Gre za največjo investicijo v Lud wigshafnu, ki bo ustvarila okrog 200 novih delovnih mest.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Nikjer v Evropi gozdovi ne absorbirajo toliko CO2 na enoto državnega ozemlja kot v Sloveniji

avtor: Gaja Brecelj

Zaradi daljše rastne dobe in hitrejšega kroženja hranil kot na hladnem evropskem severu ter manj poletne suše kot v Mediteranu so slovenski gozdovi z 9 tonami akumuliranega CO2 na hektar na leto evropski rekorderji v absorpciji CO2. So eden poglavitnih dejavnikov znižanja bilance CO2 naše države. Z oživljanjem rednega sonaravnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi bi se njihov prispevek k blaženju podnebnih sprememb lahko še povečal. Kot zgled sonaravnega gospodarjenja z gozdovi Umanotera v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse predstavlja dejavnost Pahernikove ustanove, kot uspešen ukrep spodbujanja aktivnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi pa Strojni krožek Bled.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Novi obeti na področju akumulatorjev za električna vozila

avtor: Brigita Pirc

Članek z naslovom Vizualizacija OO peroxo dimerov v katodnih materialih z visoko energijsko gostoto je prva objava Kemijskega inštituta v vrhunski reviji Science eni izmed dveh najmočnejših znanstvenih revij na svetuin potrjuje vodilno vlogo Laboratorija za kemijo materialov na področju raziskav sodobnih baterijskih sistemov. Raziskava je prav danes ugledala luč sveta in je rezultat skupnega dela Kemijskega inštituta in College de France iz Pariza v sodelovanju s partnerji iz Evrope. Rezultati predstavljajo pomemben korak za prehod v družbo, ki bo neodvisna od fosilnih goriv. Baterije z višjo energijsko gostoto nam ne bodo omogočale samo udobne uporabe električnih vozil, temveč tudi potovanja na daljše razdalje z električnimi letali.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.