Kemija v šoli in družbi

Leto: 1995
Mesec: junij
Številka: 2

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

Malo drugače o kemijskih elementih; kratka predstavitev bioanorganske kemije

avtor: Iztok Turel

V splošnem morajo imeti elementi, prisotni v bioloških sistemih, uporabno vlogo, biti morajo prisotni v okolju, in to v takšni obliki, da jih biološki sistemi lahko uporabijo. Praviloma so to omenjeni lažji elementi, ki so najbolj pogosti tako v vesolju kot tudi na Zemlji. “Kemija življenja” je torej predvsem kemija lažjih elementov, ki imajo atomska števila nižja od 35. Od omenjenih elementov imajo samo molibden, kositer in jod višje atomsko število, nobeden od njih pa ni potreben vsem organizmom. Zanimivo je opažanje, da je vsebnost elementov v morski vodi podobna vsebnosti le-teh v nekaterih organizmih, od tod tudi ideja, da se je življenje pričelo razvijati v morju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Celuloza in njeni derivati V.del- Celulozni etri

avtor: Darinka Sikošek, Boris Lipič

V okviru nacrtovanega ciljno-geselnega skeleta ucne enote Celuloza in njeni derivati preostaja še
vsebinsko geslo ETRENJE CELULOZE (D. Sikošek in B. Lipic, 1992). Spomnimo se namrec, da so v glukozni enoti celuloze prisotne tri proste hidroksilne (–OH) skupine, ki se z alkoholi lahko zaetrijo. Medtem ko zacetki raziskav na etrenju celuloze segajo v leto 1912 in je prva pilotna proizvodnja iz leta 1927, pa leto 1935 predstavlja pricetek industrijske proizvodnje celuloznih etrov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Znanje in učenje kemije ter novi učni projekti

avtor: Dušan Krnel

Težnje po približevanju “abstraktnega ali akademskega” naravoslovja potrebam in razumevanju vecine ljudi (naravoslovno opismenjevanje) trajajo že nekaj desetletji. Priceli so Americani, ki so faktografijo v ucenju kemije skušali preseci z znanstveno raziskovalnim pristopom in metodo reševanja problemov - projekt CHEM Study (Vrtacnik, 1989). Sledili so projekti, ki so skušali iskati motivacijo in osmišljanje ucenja kemije v clovekovih vsakdanjih potrebah ali v globalnih problemih civilizacije in casa v katerem živimo. V tem obdobju (osemdeseta leta) so nastali projekti Chem-Com (Chemistry in the Community, 1985), Science in Society (1981), koncem osemdesetih sta nastala še dva angleška projekta SATIS (Science , Technology and Society, 1986) in novejši
SALTERS (Chemistry in the Salters’ Approach, 1989), delno lahko ta pristop zasledimo tudi pri projektu Nuffield Co-ordinated Sciences (1988).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Razvoj poučevanja kemije

avtor: S.A. Glažar, A. Kučan, A. Jemec

Konec 18. stoletja se je v svetu začela doba kvantitativne kemije. Pri nas opažamo, da so na začetku 19. stoletja v nekaterih lekarnah uporabljali kvantitativne kemijske metode. Ukvarjali so se predvsem z analizo mineralnih vod. Med zdravniki se pojavljajo avtorji prvih znanstvenih del iz kemije, predvsem tistih, ki so zagovarjali doktorske disertacije s tega področja. Poleg tega so zdravniki pisali tudi dela iz botanike in mineralogije ter v njih obravnavali tudi kemijo. Osnova za poučevanje kemije je bila fizika z naravoslovjem, kajti do polovice 19. stoletja so poučevali kemijo le kot del tega predmeta. Razvoj poučevanja kemije lahko razdelimo v tri obdobja, prvo od leta 1801 do 1850, drugo od leta 1851 do 1864 in tretje obdobje od leta 1865 do konca stoletja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Varno delo v kemijskih učilnicah in laboratorijih na naših šolah

avtor: Jelka Sodja Božič

Pri opravljanju eksperimentov v šolskih ucilnicah je zelo pomembno varno in zdravju neškodljivo delo. Ta problem rešuje vsak posamezni ucitelj ali skupina uciteljev na šoli po predpisih in pobudah, ki prihajajo iz raziskovalnih in rutinskih laboratorijev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.