Kemija v šoli in družbi
Raziskave na področju kemijskega izobraževanja-realnost ali iluzija?
avtor: M. Vrtačnik, S.A. Glažar, B. Šket
Članek ni več dosegljiv.
Salicilati v medicini
avtor: Igor Simonič
Članek ni več dosegljiv.
Steklo in fizikalni lastnosti, ki sta v najtesnejši povezavi s procesom taljenja
avtor: Mihaela Jug
Namen članka je bil prikazati osnovni fizikalni lastnosti stekel in njun vpliv na taljenje, ki sta pomembni za vse vrste stekel. Pomembnost ostalih lastnosti, kot so termične, kemične, optične, električne in mehanske pa so specifične za določen način taljenja, predelave ter področja uporabe.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Molibden v encimih in v koordinacijskih spojinah s piridinom
avtor: Barbara Modec
Članek ni več dosegljiv.
Kdor pa le more, naj si ukupi zlate bukve Vertovcove, kmetijska kemija imenovane
avtor: Edvard Kobal
Prvo znamenje mu je dal Jožef Poljšak, kaplan v Šmarjah, nato je nadaljeval šolanje na farni šoli v Vipavi, na gimnaziji v Gorici ter na liceju v Gradcu. Tu je tudi zaključil prve tri letnike teologije, četrti letnik pa je opravil v Ljubljani. Kot odličen študent je med študijem prejemal škofijsko štipendijo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Zapisovanje vrednosti fizikalnih veličin
avtor: Primož Šegedin
Uporaba metričnega sistema, ki ga poznamo po imenu Mednarodni sistem merskih enot ali krajše SI sistem, v našem prostoru ni nič novega. Zaradi pomena je seveda to področje tudi zakonsko urejeno alt_gr_f1alt_gr_g. Nekatere zapise s to problematiko lahko najdete v dnevnem časopisju (npr. priloga Znanost v časniku Delo) pa tudi v uglednih mednarodnih revijah alt_gr_f2alt_gr_g. Ker smo se v reviji Kemija v šoli odločili v tem letu podrobneje opredeliti navodila za pripravo prispevkov, je smiselno opozoriti na nekatera pravila pri zapisovanju vrednosti fizikalnih veličin, ki postanejo v večini primerov pomembna šele v tiskanem besedilu, nekatera od njih pa moramo upoštevati tudi pri pisanih besedilih (npr. v zvezku ali na tabli).
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kemijsko ozadje delovanja varnostnih zračnih blazin ("AIR BAG") v avtomobilih
avtor: Milica Slatinek Žigon
Razvoj varnostnih naprav v avtomobilih je ena od osnovnih nalog avtomobilske industrije. Ali smo se že vprašali, kako pravzaprav deluje polnjenje varnostne blazine? Katere kemijske spojine so potrebne za tvorbo dušika, ki napolni blazino? Ali razmišljamo o možnosti, da se lahko odlagališča starih avtomobilov v nekaj letih spremenijo v tako imenovana "supertoksična" odlagališča? To bi naj bila namreč posledica strupenega natrijevega azida, ki je ena od osnovnih spojin - potrebnih za nastanek dušika.
Članek predstavlja tudi primer, kako lahko učitelj skupaj z dijaki uporabi znanje kemije pri reševanju preproste računske naloge.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Komet Hale-Bopp
avtor: Dušan Krnel
Komete ljudje že dolgo opazujejo in zasledujejo njihove poti in spremembe. Do sedaj pa ni bilo pravih priložnosti in zmožnosti, da bi natančneje preučili fizikalne in kemijske lastnosti teh nebesnih teles na njihovi poti okoli Sonca. Veliko število kometov odkrijejo šele, ko so dovolj blizu Soncu, do takrat pa se kometi že precej spremenijo, tako po kemijskih kot po fizikalnih lastnostih. Letos nam je zasvetil komet Hale-Bopp. Za vrsto znanstvenih disciplin je bila to priložnost, da razširijo in poglobijo svoje razumevanje o naravi kometov, tudi o kemijski sestavi in reakcijah, ki na njih potekajo. Komet Hale-Bopp sta 23. julija leta 1995 odkrila Alan Hale in Thomas Bopp. Odkrit je bil dovolj zgodaj in še daleč od Sonca. Ponudila se je enkratna priložnost za raziskovanje kemijske evolucije kometov od trenutka odkritja do trenutka, ko se najbolj približajo Soncu in prispejo v prisončje ali perihelij. Komet je dobil oznako C1995/01 in smo ga na nebu lahko občudovali letos spomladi.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.