Kemija v šoli in družbi

Leto: 2000
Mesec: september
Številka: 3

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

Hospitacije pri pouku kemije

avtor: Alenka Gabrič

Članek ni več dosegljiv.


Oscilacijske reakcije

avtor: Iztok Turel

Članek obravnava oscilacijske reakcije, ki sodijo med najbolj nenavadne kemijske reakcije. Med samo reakcijo se namreč periodično spreminjajo razne lastnosti reakcijske zmesi, ki jih lahko opazimo ali pa izmerimo. Poleg kratke razlage so dodani tudi natančni opisi treh spektakularnih eksperimentov. Prikaz reakcij lahko služi predvsem za povečanje navdušenja dijakov za kemijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Vrste kemijskih procesov

avtor: Majda Krajnc, Andreja Goršek

Članek ni več dosegljiv.


Visokotlačni procesi

avtor: Željko Knez

Prikazani so rezultati raziskav sub- in superkritičnih fluidov opravljenih v Laboratoriju za separacijske procese na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru in transfer teh znanj v industrijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Fotokemijska razgradnja organskih snovi v naravnih vodah

avtor: Oliver Bajt

Članek ni več dosegljiv.


Cvetni prah v zraku

avtor: Tanja Cegnar

Pogosto govorimo o zdravju škodljivih posledicah onesnaženega zraka na zdravje, vendar nam lahko zdravstvene težave povzročijo tudi povsem naravne snovi v zraku. Cvetni prah je alergen naravnega okolja, ki mnogim povzroča težave, za katere je značilno, da se pojavljajo iz leta v leto približno ob istem času. Pri preobčutljivosti na cvetni prah obrambni sistem telesa pomotoma spozna njegove sestavine za sovražne. Za povzročanje alergij so odgovorne nekatere beljakovine, ki sestavljajo cvetni prah. Bolezenska znamenja, ki jih v takem primeru sproži cvetni prah, imenujemo seneni nahod, najbolj opazni znaki so kihanje, teče nam iz nosa (zato tudi ime seneni nahod), pordele oči in solzenje. Zdravniki ocenjujejo, da se število ljudi s senenim nahodom povečuje. Eden izmed vzrokov za to je prav gotovo tudi vse večje onesnaženje okolja, saj se občutljivost na cvetni prah poveča, če so v zraku prisotne še druge dražeče snovi, kot so dim, prah, insekticidi ipd. Raziskave so pokazale, da se žveplov dioksid, dušikovi oksidi in ozon primejo na zrnca cvetnega prahu in povečajo tveganje za nastanek senzibilizacije, sočasno pa škodujejo epitelu bronhijev in s tem slabijo fizikalno-kemijsko obrambo telesa.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Nekatere spremembe pri poimenovanju organskih spojin

avtor: Andrej Smrdu

Lani je pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti izšel Vodnik po nomenklaturi organskih spojin IUPAC, priporočila 1993 (vključno s spremembami glede na nomenklaturo organske kemije IUPAC 1979), ki sta ga po angleški izdaji pripravila prof. dr. Branko Stanovnik in prof. dr. Miha Tišler. Nova pravila poimenovanja organskih spojin zahtevajo spremembe tudi pri poučevanju organske kemije v osnovnih in srednjih šolah. Namen tega članka je tako seznaniti učitelje s temi spremembami in jih hkrati opozoriti na nekatere manj znane podrobnosti in pravila pri zapisovanju imen organskih spojin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.