Analiza elementov zgodovine kemije v slovenskih osnovnošolskih učbenikih za kemijo

avtor: Marko Vrbec, Neja Lavrič in Miha Slapničar

Elementi zgodovine kemije se nahajajo v osnovnih in hkrati temeljnih učnih gradivih – učbenikih. Učencem približajo obravnavano učno vsebino, da jo lažje razumejo, učiteljem pa pomagajo pri doseganju izobraževalnih ciljev in standardov znanja. Z rezultati, ki so bili pridobljeni s tehniko analize dokumentov in strukturiranega intervjuja, je bilo ugotovljeno, da so elementi zgodovine kemije v različnih oblikah prisotni v vseh učbenikih za kemijo in da jih učitelji kot motivacijske dejavnike uporabljajo predvsem v začetnih sklopih 8. razreda.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2019, št. 1


Pektinaze in njihova uporaba v industriji

avtor: Nika Kučuk, Maja Leitgeb, Mateja Primožič

Pektinaze so ene najpomembnejših encimov v komercialnem sektorju. So skupina encimov in razgrajujejo pektinske snovi, ki so sestavni del primarne celične stene v rastlinah. Proizvajajo jih lahko rastline in mikroorganizmi, predvsem glive. Zelo velik pomen imajo v številnih industrijskih panogah, predvsem v živilski industriji, kjer so ključnega pomena pri ekstrakciji in bistrenju sadnih sokov in vin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2019, št. 1


Od raznolikih gredic do gozdnih stezic

avtor: Helena Virant

Narava je naša najboljša učiteljica, v njej lahko odkrivamo vse modrosti tega sveta, lahko raziskujemo življenje, zdravje, znanje, doživljamo izkušnje, občutimo veselje in srečo. Človek je del narave in se v njej najbolj počuti. Pomembno je, da predšolskemu otroku ponudimo pristen stik z naravo. To je prostor, kjer je vedno dovolj igrač iz naravnega materiala (deževniki, listki, vejice, kamenčki ...), ki otroku omogočijo, da je aktiven, ustvarjalen, radoveden, inovativen, umirjen, sodelovalen ... V našem vrtcu se zavedamo, da izkustveno učenje v predšolskem obdobju obrodi najboljše sadove in otrokom ponujamo dejavnosti, ki potekajo v naravnem učnem okolju (gozd, gozdna jasa, raznoliki eko vrtički, travnik, obrežje rek, ...).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2019, št. 1


NiCu magnetni nanodelci uporabni v biomedicinskih aplikacijah- 2. del

avtor: Janja Stergar, Irena Ban, Uroš Maver

V drugem delu prispevka smo se osredotočili predvsem na površinsko modifikacijo NiCu magnetnih nanodelcev. Podrobneje smo obravnavali površinsko funkcionalizacijo s polietilen glikolom (PEG), s siliko in z maščobnimi kislinami. Pogledali smo tudi nekaj konkretnih primerov uporabe NiCu magnetnih nanodelcev na področju biomedicinskih aplikacij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2019, št. 1


NiCu magnetni nanodelci uporabni v biomedicinskih aplikacijah- 1. del

avtor: Janja Stergar, Irena Ban, Uroš Maver

NiCu magnetni nanodelci imajo odlične magnetne lastnosti, so biokompatibilni in kemijsko stabilni, kar jih uvršča med zanimive materiale na področju biomedicinskih aplikacij. Čeprav je zanimanje zanje še relativno majhno, pa v zadnjih letih le to narašča, saj so raziskovalci odkrili, da pod vplivom zunanjega magnetnega polja energijo spreminjajo v toplotno energijo, kar predstavlja odlično izhodišče za uporabo v magnetni hipertermiji, hkrati pa jim magnetne lastnosti omogočajo vodljivost in sledenje, kadar so vgrajeni v dostavne sisteme. V 1. delu članka bomo najprej pogledali lastnosti NiCu magnetnih nanodelcev, ki jih delajo unikatne in uporabne v biomedicinskih aplikacijah. Nadaljevali bomo s pomembnejšimi sinteznimi postopki in rezultati posameznih raziskovalcev pri mehanskem mletju, mikroemulzijski tehniki, solgel metodi, poliolni metodi, hidrotermalni sintezi in še nekaterih drugih sinteznih postopkih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2019, št. 1


S hidrotermalno sintezo sintetizirani Mn-Zn feritni nanodelci prevlečeni z mezoporoznim silicijevim dioksidom

avtor: Janja Stergar

V okviru svojega raziskovalnega dela v Pragi, natančneje na »Department of the Magnetics and Superconductors, Institute of Physics of ASCR«, bom predstavila s hidrotermalno sintezo sintetizirane MnZn feritne nanodelce različnih sestav, ki smo jih uspešno oblekli z mezoporozno prevleko silicijevega dioksida. Pridobili smo sferične nanodelce, ki izkazujejo dobre magnetne lastnosti in kažejo toplotni odziv pod vplivom zunanjega izmeničnega magnetnega polja, kar kaže na njihovo uporabnost na področju biomedicinskih aplikacij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2019, št. 1


Pametni telefon v poučevanju kemije

avtor: Zdenko Kolarič

V članku je predstavljeno delo s pametnim telefonom pri pouku kemije, prednosti in sla- bosti, ter bodočnost takšnega poučevanja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2019, št. 1


Magnetna kataliza

avtor: Zdenko Kolarič

V članku je predstavljena kataliza s poudarkom na magnetni katalizi, narejeno je bilo tudi eksperimentalno delo v močnem magnetnem polju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2019, št. 1


3d tisk in kemija

avtor: Zdenko Kolarič

V članku je predstavljen kratek pregled 3d tiska in možnosti za izdelavo kemijskih modelov s pomočjo te tehnike. Tako je možno izdelati modele, ki jih s klasičnimi modeli, kot so kroglični, skeletni in kalotni, ni možno prikazati zaradi velikosti ali kompleksnosti, ali nam je tako lažje, ali pa enostavno želimo vnašati v poučevanje kemije novosti in povezanost z računalniško tehniko. Ključne besede: 3d tisk, kemijski modeli, CAD risanje, datoteka stl.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2019, št. 1


Lastnosti vrstične elektronske mikroskopije (sem) kot metode za preučevanje in karakterizacijo vzorcev

avtor: Marko JERAN, Mitja DRAB, Bernard VERŠNJAK, Samo KOŠIR

V prispevku avtorji opisujemo lastnosti in praktično uporabo vrstične elektronske mikroskopije (angl. Scanning Electron Microscopy), ki se v velikem obsegu uprablja na različnih področjih naravoslovnih znanosti. Vrstični elektronski mikroskopiji kot karakterizacijski metodi lahko pripišemo visoko ločljivost in veliko globinsko ostrino. Uporabljamo jo lahko pri opazovanju različnih materialov, preučevanju struktur in fragmentov pri velikih povečavah.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2019, št. 1


Poli(3-hidroksibutirat), biomaterial za oblikovanje kostnih vsadkov

avtor: Barbara Dariš

Poli(3hidroksibutirat) (PHB) je naravni polimer z dobro kompatibilnostjo in razgradljivostjo. Za uporabnost PHB pri oblikovanju kostnega tkiva so potrebne različne fizikalnokemijske modifikacije osnovnega polimera. PHB kompozite testirajo s kostnimi celicami v kulturi za pridobitev informacij o kompatibilnosti, razgradljivosti in induktivnosti. Na ta način bo možno izoblikovati material za uporabo pri regeneraciji kosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2019, št. 1


BASF soustanovil svetovno Zavezništvo za odpravo plastičnih odpadkov

avtor: Basf

Skoraj 30 podjetij, ki so v vrednostni verigi plastike in potrošniških dobrin, bo namenilo več kot milijardo dolarjev za pomoč pri odpravi plastičnih odpadkov iz okolja. BASF podpira svetovno Zavezništvo za odpravo plastičnih odpadkov, da bi našli uspešne rešitve, s katerimi bi zmanjšali količino plastičnih odpadkov v okolju

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2019, št. 1


Periodni sistem elementov - 150-letnik, ki je še vedno živahen

avtor: Iztok Turel

Razvrstitev kemijskih elementov v smiselno celoto je zaposlovala mnoge raziskovalce v 18. in 19. stoletju, a ta naloga nikakor ni bila enostavna. Trdi oreh je leta 1869 najbolj zadovoljivo strl šele ruski kemik D. I. Mendelejev. V prispevku je na kratko prikazan zgodovinski okvir, pa tudi kaj se danes dogaja v periodnem sistemu elementov. Povezava kemije in filatelije je pogosta in uporabna tudi za pedagoško delo, zato sem v članek vključil tudi nekaj takšnih gradiv.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2019, št. 1


Nesteroidne protivnetne učinkovine

avtor: Eva Gider, Maja Leitgeb

Nesteoridne protivnetne učinkovine ali nesteroidni antiflogistiki (NSAIDs) so učinkovine za lajšanje simptomov različnih vnetij. Znano je, da delujejo kot zaviralci aktivnosti ciklooksigenaznih encimov, ki so vključeni v sintezo ključnih bioloških molekul. Zaradi širokega spektra uporabe, spadajo NSAIDs med najpogosteje uporabljena zdravila.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2019, št. 1


Vpliv ultrazvoka na katalitske reakcije

avtor: Zdenko Kolarič

V članku je predstavljeno delovanje ultrazvoka v raztopinah in posledično fizikalnokemijsko delovanje v katalitskih reakcijah oksidacije SO2 v simuliranih postopkih prisilne oksidacije v mokro kalcitnem postopku.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2019, št. 1


Zložljiv svetlobni mikroskop Foldscope

avtor: Barbara Dariš, Miha Munda

V prispevku opisujemo zložljiv svetlobni mikroskop Foldscope. Zaradi nezahtevnosti uporabe in ugodne cene vidimo možnost uporabe v osnovni in srednji šoli kot alternativo dražjim in zahtevnejšim šolskim svetlobnim mikroskopom.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Imunohistokemične tehnike

avtor: Miha Munda, Barbara Dariš

Imunohistokemija (IHK) je metoda, ki vključuje več zaporednih kemičnih in bioloških reakcij, katere izvajamo pri obdelavi tankih rezin tkiva za pregled pod mikroskopom in diagnozo. Namen metode je napraviti vidne specifične beljakovinske molekularne komplekse v celicah ali v medceličnini. Za dokazovanje tarčnih molekul se uporablja primarna protitelesa, ki se specifično vežejo le na iskane molekule. Molekulske komplekse nato označimo s sekundarnimi protitelesi, ki imajo vezane označevalce. Označevalci omogočajo opazovanje in kvantifikacijo kompleksov z mikroskopom. Imunohistokemični postopki so v sodobnem medicinskem laboratoriju nepogrešljivi pri rutinski histopatološki diagnostiki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


14. Evropska konferenca raziskav v kemijskem izobraževanju, ECRICE 2018

avtor: Miha SLAPNIČAR

Kemijsko izobraževanje je v svetu že dolgo poznano kot ena izmed pomembnejših razvojno-raziskovalnih disciplin. Raziskovalci tega področja znanosti na konferencah vsako leto predstavljajo izsledke svojih raziskav in delijo primere dobre prakse z namenom izboljšanja kakovosti učenja in poučevanja kemijskih učnih vsebin. Pri tem ima velik pomen Evropska konferenca raziskav v kemijskem izobraževanju, znana pod akronimom ECRICE.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


BIOPLASTIKA IN NJENA KARAKTERIZACIJA S FTIR

avtor: Marjana Simoni

Plastika na bazi nafte je vse bolj problematična zaradi biološke nerazgradljivosti, zato v vedno večji meri ogroža človekovo okolje. Vse več raziskav je usmerjenih v proizvodnjo bioplastike. V prispevku pojasnimo okoljske vidike razvoja bioplastike in prikazujemo laboratorijsko pripravo bioplastike iz krompirja po enostavnem postopku. Analizo škroba iz krompirja in bioplastike smo opravili z metodo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FTIR). Ugotovili smo, da se je struktura spremenila in zato sklepamo, da smo uspeli pripraviti bioplastiko.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


E-faktor

avtor: Marjan Jereb

Prispevek opisuje koncept E (Environmental) okoljskega faktorja, ki je postal pomembno merilo pri vrednotenju procesov v kemijski in farmacevtski industriji, saj nam poda približno oceno, kakšna količina odpadkov nastane na enoto ciljnega produkta.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Proliferacijski testi

avtor: Barbara Dariš

Pri gojenju in testiranju celic v laboratoriju se proliferacijske teste redno uporablja za ugotavljanje rasti celic in vpliva testiranih snovi na celice. Obstaja več različic proliferacijskih testov, vsi pa pokažejo, ali pri določenih pogojih celice uspešno rastejo in se delijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Sodobne analizne metode za karakterizacijo slovenskih vin

avtor: Mitja Kolar, Tilen Berglez

V prispevku so predstavljene sodobne analizne metode in pristopi, ki se uporabljajo pri karakterizaciji vin, poudarek je na slovenskih vinih. Z uporabo teh metod je v kombinaciji s kemometrijskimi orodji mogoče določiti oz. potrditi geografsko poreklo, sortno čistost, učinke staranja in zorenja, primerjati različne letnike itd.. Uporaba teh metod pa je še posebej pomembna pri prepoznavanju ponaredkov vin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Učinkovitost različnih soli na poledenelo cestišče

avtor: Ajda Flisar, Saša Cecowski

Raziskovala sem vpliv in učinkovitost razlišnih solnih raztopin na poledenelo cestišče s katerim se srečujemo prav vsako zimo. Zanimalo me je katera sol pri kateri koncetraciji najbolj zniža tališče vode in je posledično najbolj učinkovita za odmrzovanje cestišč. Testirala sem različne koncentracije solnih raztopin pri različnih temperaturah.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Poletna šola kemijskih znanosti 2018

avtor: Andrej Godec

V tednu od 26.6. do 29.6.2018 smo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo gostili 16 slovenskih dijakinj in dijakov, ki so se v naših laboratorijih spoznali z različnimi področji dela v kemiji. Letos smo pripravili delavnice iz analizne kemije, biokemije in organske kemije. Posamezne delavnice poletne šole so pripravili dr. Sara Drmota Prebil, dr. Janez Cerkovnik, in dr. Jernej Markelj. Pomagali so Irena Povalej, Mojca Žitko, in dr. Petra Prijatelj Žnidaršič. Vodja poletne šole je dr. Andrej Godec. Poletno šolo organizira Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Gojenje in industrijska uporaba alg

avtor: Nina Šenekar, Maja Leitgeb, Mateja Primožič

Alge so številčna polifiletska skupina enodo večceličnih fotoavtotrofnih evkariotov. Razlikujemo med mikroskopsko majhnimi mikroalgami ter s prostim očesom vidnimi makroalgami. Alge sintetizirajo številne bioaktivne snovi (karotenoide, vitamine, fikobiline, proteine, polinenasičene maščobne kisline, itd.), ki se uporabljajo v številnih panogah industrije kot so prehrambena, farmacevtska in kemijska industrija, v nutricevtikih, kmetijstvu in pri proizvodnji biogorivih. Prav tako alge zaradi številnih prednosti predstavljajo odličen nadomestek konvencionalnim metodam čiščenja odpadnih voda ter zraka. Gojenje alg se v grobem deli na odprte sisteme (odprti bazeni) ter zaprte sisteme, kjer so poznane različne izvedbe fotobioreaktorjev. Pri tem je potreben nadzor parametrov kot so temperatura, pH, slanost, aeracija/mešanje ter medij/hranilne snovi. Nadaljnja obdelava alg zahteva grobo odstranjevanje vode s pomočjo filtracije, centrifugiranja, sedimentacije, flokulacije, rezalnega sredstva ali posnemanja s površine. Zadnji korak v postopku pridelave alg predstavlja sušenje. Namen sušenja je preprečevanje mikrobnega propada in zmanjševanje stroškov prevoza, pakiranja ter shranjevanja alg. Izvajamo ga na več načinov: solarno sušenje, sušenje z razprševanjem, z zamrzovanjem ali prepihovanjem, s pomočjo tračnih sušilnikov ter sušenjem v bobnu. Trg algnih proizvodov nenehno raste predvsem na področju prehrambene industrije. V prihodnosti lahko pričakujemo velik porast tudi na ostalih področjih industrije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Vsebnost nekaterih akaricidov v medu slovenskih čebelarjev v letu 2018

avtor: Helena Baša Česnik, Veronika Kmecl

V letu 2018 smo spremljali vsebnosti ostankov amitraza, kumafosa in timola v vzorcih medu slovenskih čebelarjev. Analizirali smo 100 vzorcev. Vsebnosti akaricidov smo primerjali z maksimalnimi dovoljenimi količinami ostankov, ki jih je postavila Evropska Unija. Izračunali smo kronično in akutno izpostavljenost potrošnikov. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da so pregledani vzorci medu varno živilo za potrošnike.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Razumevanje onesnaževanja hidrosfere med slovenskimi devetošolci

avtor: Lovrenc Fortuna, Miha Slapničar

Poznavanje okoljske problematike je v današnjem času vse pomembnejše področje raziskovanja, saj nas mediji o tovrstnih tematikah vsakodnevno obveščajo. V raziskavo o razumevanju onesnaževanja hidrosfere je bilo vključenih 281 devetošolcev iz šestih slovenskih regij. Njihovo razumevanje izbranih vsebin smo preverjali s preizkusom znanja v decembru 2017. Pridobljeni rezultati kažejo, da učenci ustrezno razumejo pojme, vezane na onesnaževanje hidrosfere. Znanje z napačnim razumevanjem vsebin zasledimo pri prenosu znanja na višje kognitivne stopnje, ki vključujejo kritično vrednotenje informacij in reševanje avtentičnih problemov s področja onesnaževanja okolja, tudi hidrosfere. V izogib razvoju neustreznega razumevanja je ključno medsebojno povezovanje posameznih definicij pojmov v celoto.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Slovenija kot gostiteljica Evropske naravoslovne olimpijade do zlata in srebra

avtor: Matej Huš

Evropska naravoslovna olimpijada je letos prvikrat potekala v Sloveniji. Na domačih tleh je Slovenija v konkurenci 50 ekip dosegla najboljši rezultat v zgodovini, saj je ena ekipa s tretjim mestom v absolutni konkurenci osvojila zlato medaljo, druga ekipa pa je bila srebrna. Zaradi nacionalne kvote sta izven konkurenci tekmovali še dodatni slovenski ekipi. Tako tekmovalci kot mentorji iz vseh držav so bili navdušeni nad organizacijo tekmovanja in lepotami Slovenije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Uporaba alternativnega goriva za toplotno ogrevanje iz mešanih komunalnih odpadkov v RCERO celje

avtor: Vlasta Ojsteršek, Tadej Ojsteršek

Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki (Ljubljana, marec 2013) sloni na dveh okoljskih ciljih. Prvi cilj je, da je postopno potrebno zmanjšati delež odloženih biorazgradljivih snovi v komunalnih odpadkih in sicer 35% glede na izhodiščno leto 1995, Drugi cilj pravi, da je potrebno v Sloveniji do leta 2020 zagotoviti 25% delež energije iz obnovljivih virov v skupni porabi energije. Eden izmed načinov pridobivanja energije iz obnovljivih virov je energetska predelava trdnega goriva iz mešanih komunalnih odpadkov. Po alternativnih virih goriv je vedno večje povpraševanje, saj počasi usiha vir fosilnih goriv, hkrati pa moramo poskrbeti za čim manjše onesnaženje okolja. Alternativna goriva so poznana kot nekonvencionalna goriva. V zadnjem času se poleg znanih alternativnih goriv, kot so biodizel, bioalkoholi, kemično shranjena elektrika, vodik, nefosilni metan, nefosilni zemeljski plin, rastlinsko olje in drugi biomasni viri kot alternativni energent uporabljajo tudi odpadki z dovolj visoko kurilno vrednostjo. Gorljive frakcije, izločene po mehanskobiološki predelavi mešanih komualnih odpadkov, so namenjene za energetsko izrabo v napravah za soproizvodnjo električne energije in toplote (do leta 2020 čez 89 MW toplotne moči). Eksperimentalno delo je potekalo v RCERO Celje, v podjetju za ravnanje z odpadki Simbio d.o.o. Glede na našo tematiko raziskave pridobivanja alternativnega goriva iz mešanih komunalnih odpadkov, smo se osredotočili na uporabo tistih frakcij, ki so pomembne za pridobivanje električne in toplotne energije. Pri tem pa nismo mogli mimo dejstva, kako je s predelavo in končno uporabo težke frakcije, ki prav tako nastane z mehanskobiološko predelavo mešanih komunalnih odpadkov. Kriteriji za odlaganje preostanka so namreč določeni, vprašanje je samo, če jih dosegamo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Globoko evtektična topila in njihova uporabnost v analizni kemiji

avtor: Mitja Kolar, Tilen Berglez, Milena Ivanović

Na področju kemije je veliko raziskav, namenjenih novim t.i. »zelenim« topilom, ki bi odpravila potrebo po toksičnih, vnetljivih in slabo razgradljivih organskih topilih. V prispevku so predstavljena globoko evtektična topila, njihove lastnosti in priprava, s poudarkom na uporabnosti v analizni kemiji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Tognijevi elektrofilni trifluorometilirni reagenti

avtor: Marjan Jereb

Članek opisuje razvoj, nekatere lastnosti in možnosti uporabe Tognijevih trifluorometilirnih reagentov, med katerimi sta dva izjemno popularna v organski sintezi trifluorometilnih spojin. Za danes tržno uspešnima reagentoma je relativno kratka zgodba od neuspelih poskusov do sinteze v industrijskem merilu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Vodne inovacije kažejo nove možnosti skrbi za vodo

avtor: Franc Fritz Murgelj

Tradicionalni mednarodni Blejski vodni festival je znova dokazal, da je idealna platforma za povezovanje različnih javnih in zasebnih organizacij ter strokovnjakov. Podelitev nagrad za najboljše vodne inovacije je izpostavila številne dobre prakse in projekte, ki bi jih veljalo posnemati.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Preglove nagrade 2018

avtor: Brigita Pirc

Izr. prof. dr. Mojca Benčina in prof. dr. Gvido Bratina sta dobitnika prestižne Preglove nagrade za izjemne dosežke v letu 2018. Perspektivna mlada raziskovalka Vesna Štih pa je prejemnica doktorske štipendije Janka Jamnika za perspektivno mlado raziskovalko ali raziskovalca.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Ali snovi, prisotne v črnih novih neopranih nogavicah, vplivajo na rast in razvoj korenin čebule?

avtor: Luka Vindišar, Luka Strajnar In Eva Černelč

V prispevku je predstavljen vpliv kemikalij, prisotnih v neopranih črnih nogavicah, na rast korenin čebule. Osnovna metoda je Allium splošni toksični test, s katero smo preverjali, kako toksična je voda, v kateri smo namakali nogavice iste barve, a različnih proizvajalcev. Iz rezultatov je razvidno, da snovi, prisotne v neopranih črnih nogavicah, zavirajo rast korenin čebule, vplivajo pa tudi na njihovo čvrstost. Prispevek je nastal na osnovi raziskovalne naloge »Nevarne kemikalije v oblačilih«.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Biorazgradnja nekaterih sintetičnih polimerov

avtor: Marjan Jereb

Članek opisuje novejša spoznanja na področju razgradnje nekaterih sintetičnih polimerov z živimi organizmi, kot so npr. razne bakterije in encimi. Velika proizvodnja umetnih materialov posledično pomeni tudi veliko količino težko razgradljivega odpadka, ki onesnažuje planet.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Upravljanje polnilnih postaj za električna vozila

avtor: Mag. Andrej Zorec, E prihodnost d.o.o.

Število električnih avtomobilov v svetu, Evropski uniji in Sloveniji se povečuje, kar pomeni pozitiven trend in vzpodbuja gradnjo polnilnih postaj za električna vozila, tako javnih in polzasebnih kot zasebnih. Hkrati bo potrebno v prihodnje razmišljati kako bodo polnilne postaje upravljane, kakšen bo plačilni proces za plačevanje storitev polnjenja itn.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Ob 30-letnici ustanovitve revije Kemija v šoli

avtor: dr. Srečo Zakrajšek

Revijo Kemija v šoli smo ustanovili leta 1988, prva številka pa je izšla januarja 1989. V 30 letih izhajanja je zagotovo precej pripomogla k napredku kemije v izobraževalnem sistemu pa tudi v slovenskem gospodarstvu. To je bila prva specializirana revija za učitelje v osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji, ki so ji pozneje sledila tudi druga predmetna področja. Prvi izdajatelj revije je bila Raziskovalna enota Gimnazije Bežigrad, pozneje pa založba Biteks, medtem ko so vse druge revije začeli izdajati na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, kjer sem jih spodbudil k tej dejavnosti, ko sem postal leta 1989 direktor te ustanove.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Sojini izoflavoni

avtor: Tina Kegl, Maja Čolnik, Mojca Škerget

Sojini izoflavoni so eden izmed pomembnih predstavnikov nutracevtikov, ki so zanimivi zlasti zaradi svojega estrogenskega, antirakotvornega, antimutagenega in antioksidativnega delovanja, prav tako pa lahko delujejo negativno, kot hormonski motilci. V tem članku so prikazane različne oblike sojinih izoflavonov, njihove kemijskofizikalne in farmakološke lastnosti. Za potrditev resničnosti, zdravilne učinkovitosti in varnosti sojinih izoflavonov se izvajajo številna »in vivo« klinična preizkušanja, med katerimi so podrobneje predstavljena klinična preizkušanja vpliva sojinih izoflavonov na rak prostate, sladkorno bolezen, vsebnost lipidov v krvi, blažitev simptomov menopavze in izboljšanje kvalitete življenja ter na zmanjšanje osteoporoze v obdobju po menopavzi. Rezultati nekaterih kliničnih preizkušanj kažejo pozitivne kot tudi možne negativne učinke na zdravje ljudi, zato so nadaljnje klinične raziskave uživanja sojinih izoflavonov nujno potrebne.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Izšel je novi Priročnik za izgradnjo elektro polnilnih postaj za električna vozila

avtor: Izšel je novi Priročnik za izgradnjo elektro polnilnih postaj za
električna vozila
mag. Andrej Zorec, E prihodnost, d.o.o.

Sedaj, ko se trg električnih vozil (v nadaljevanju EV) in opreme za napajanje električnih vozil (v nadaljevanju EVSE) nezadržno širi in so cene električnih vozil že nižje, kot so bile v začetku, se postavlja lastnikom EVSE in EV, investitorjem ter projektantom, izvajalcem, nadzornikom, vzdrževalcem veliko vprašanj pri izgradnji elektro polnilnih postaj za električna vozila.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Odstranjevanje železovih ionov iz pitne vode s klorelo na nosilcih

avtor: Marjana Simonič

Namen prispevka je preučiti učinkovitost adsorpcije železovih ionov na imobilizirano algo Chlorella sorokiniana na alginatnih nosilcih. Pripravili smo raztopine železovih ionov v pitni vodi, opravili adsorpcijo in izmerili končne koncentracije železovih ionov po adsorpciji pri različnih pogojih, predvsem v odvisnosti od pH raztopine in časa adsorpcije. Ugotovili smo, da največjo učinkovitost adsorpcije na algo Chlorella sorokiniana dosežemo pri začetni koncentraciji 20 mg/L pri pH 5. Železove ione smo desorbirali z uporabo EDTA, da bi ugotovili možnost ponovne uporabe alginatnih nosilcev s Chlorello sorokiniano. Ugotovili smo, da se lahko regenerirane alginatni nosilci z algo ponovno uporabijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Biosenzorji za detekcijo okoljskih onesnaževalcev

avtor: Tina Kegl, Maja Leitgeb, Mateja Primožič

Zaradi vedno večjega števila škodljivih okoljskih onesnaževalcev predstavlja varnost okolja še vedno velik svetovni izziv. V tem kontekstu sta detekcija in spremljanje okoljskih onesnaževalcev v tleh, vodi in zraku zelo pomembni. Z biosenzorji ne spremljamo le koncentracij onesnaževalcev, pač pa beležimo tudi toksične vplive teh onesnaževalcev na mikroorganizme, uporabljene v biosenzorjih. Poleg mikroorganizma, ki predstavlja biokemijsko aktivno snov, biosenzor vsebuje še pretvornik in elektroniko za obdelavo signalov. V tem članku so obravnavani klasični in celični biosenzorji za detekcijo okoljskih onesnaževalcev, prav tako pa tudi vedno bolj obetavni biosenzorji na osnovi mikrobne gorivne celice in nanobiosenzorji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Izvor kemijskih elementov kot model interdisciplinarne učne snovi

avtor: Mitja Močilar in Marko Jeran

Učitelj, katerega koli predmeta mora imeti široko znanje o snovi, katero poučuje. Poznati in razumeti mora teme, zajete v učnem načrtu ter tudi pojme, ki nanj niso direktno vezane. Da učitelj zna odgovoriti na vprašanja učencev, ki se ne navezujejo direktno na obravnavano snov, vendar predstavljajo del poučevanega predmeta, opisuje karakteristiko dobrega učitelja. Opisano karakteristiko lahko opazimo tudi v slovenskem pedagoškem procesu, saj večina učiteljev naravoslovnih predmetov sledi aktualnim smernicam. Ideja po interdisciplinarnem povezovanju se porodi lahko že na osnovnošolski stopnji, ko si z metodo raziskovalnega pristopa postavimo vprašanje: »Kako oz. kdaj pride do nastanka kemijskih elementov?«. Ideja je izvor elementov vključiti v osnovne šole, ne le kot uvodno motivacijo pri obravnavi periodnega sistema elementov, ampak kot cilj v učnem načrtu. Učitelji bi tako učencem ustvarili izvorni začetek in olajšali sam proces učenja. V članku je opisan nastanek elementov v vesolju vse od velikega poka dalje. Predstavljene so enačbe reakcij pri katerih nastajajo elementi znotraj zvezde ter trenutno sprejete teorije, ki razložijo nastanek težjih elementov v vesolju. Poleg slednjega, je v prispevku opisanih tudi nekaj astronomskih pojavov, ki sodelujejo pri nastanku novih elementov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Vsebnost hlapnih fenolov v vinu teran

avtor: Helena Baša Česnik, Klemen Lisjak

Hlapni fenoli so spojine, ki dajejo vinu negativen vonj po konjskem znoju, usnju in zdravilih. Njihovo vsebnost smo merili v vinih teran letnik 2011, 2012 in 2013. Pri tem smo uporabljali analizno metodo, ki je obsegala ekstrakcijo z dietiletrom in določitev s plinskim kromatografom, sklopljenim z masnim spektrometrom. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da vsebnosti hlapnih fenolov niso negativno vplivale na senzorične lastnosti vina teran letnik 2011, 2012 in 2013.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


DNA topoizomeraze pomembne tarče protirakavih zdravilnih učinkovin

avtor: Katja Valjavec, Sara Bavcon, Andrej Perdih

Rak je eden izmed najpogostejših vzrokov smrti in kompleksno bolezensko stanje z mnogimi faktorji, ki pogojujejo njegov nastanek. DNA topoizomeraze so pomembna družina encimov, ki sodelujejo pri sproščanju in uvajanju topoloških sprememb v molekulo DNA ter so ključne za uspešno celično delitev in preživetje celic. V prispevku predstavljamo družino DNA topoizomeraz tipa I in II ter nekatere zdravilne učinkovine v klinični uporabi in izpostavljamo tudi smernice nadaljnjega razvoja novih zdravilnih učinkovin kot zaviralcev tega pomembnega encima.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2018, št. 1


Razvrščanje 5 izbranih vrst sadja in zelenjave glede na njihovo antioksidativno vsebnost

avtor: Dana Drožina, Saša Cecowski

V zadnjih časih se vse več epidemoloških raziskav ukvarja z raziskovanjem učinkov diet, bogatih z antioksidanti. Mnoge od njih dokazujejo obratno sorazmerje med dnevnim vnosom živil bogatih z antiokidanti in pogostnostjo različnih bolezni (Lobo, et al., 2010) ter celo povišano kognitivno sposobnost posameznika, ki pogosto uživa sadje in zelenjavo. (IOS Press BV, 2009). Z uporabo BriggsRauscher reakcije, v kateri hrana nastopa kot prosti radikal, bomo iskali odgovor na vprašanje, katera od izbranih vrst sadja oziroma zelenjave ima najvišjo antioksidativno vsebnost.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Naloge na mednarodni kemijski olimpijadi 2017

avtor: Andrej Godec

V tem članku bodo opisani primeri nalog, ki so jih morali reševati dijaki na letošnji mednarodni olimpijadi v Bangkoku. Naloge sva na olimpijadi prevedla Helena Prosen in Andrej Godec, ki sem jih tudi priredil za objavo v tej reviji. Na praktičnem testu so morali rešiti tri naloge, na teoretičnem pa enajst. Za vsakega od obeh testov imajo na voljo 5 ur za reševanje. Na testih so zastopane vse vrste kemije: na letošnji olimpijadi je bilo 30% vseh nalog iz fizikalne kemije, 27% iz anorganske, 25% iz organske, in 18% iz analizne kemije. Zahtevnost nalog je velika, zato dijake pripravljamo na olimpijado na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Lep uspeh slovenske ekipe na 49. mednarodni kemijski olimpijadi v Bangkoku

avtor: Andrej Godec

Mednarodna kemijska olimpijada je letos potekala od 6. do 15. julija v Bagkoku na Tajskem. Tekmovalo je 297 dijakov iz 76 držav, dve državi pa sta bili opazovalki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Poletna šola kemijskih znanosti 2017

avtor: Andrej Godec

V tednu med 26.6.2017 in 30.6.2017 smo na fakulteti gostili 16 slovenskih dijakinj in dijakov, ki so se v naših laboratorijih spoznali z različnimi področji dela na naši fakulteti. Letos smo pripravili delavnice iz analizne kemije, biokemije, fizikalne kemije, organske kemije in kemijskega inženirstva.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Svinec

avtor: Marija Kisilak, Jakob Kljun

Svinec se je skozi zgodovino zaradi svojih ugodnih lastnosti uporabljal za najrazličnejše namene. Danes je zaradi znanih toksičnih učinkov njegova uporaba močno omejena. Povzroča poškodbe živčevja, anemijo in mnoge druge težave. Svinčevi ioni motijo delovanje mnogih telesnih procesov, v telesu pa se kopičijo predvsem v kosteh.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Trajnostni postopek razsoljevanja morske vode z uvedbo predobdelovalnega procesa osmoze

avtor: Jošt Tručl, Vid Keršič, Jasmina Korenak, Claus Helix Nielsen, Irena Petrinić

Zaradi visokih energetskih porab procesov razsoljevanja morske vode so v vedno širši uporabi membranski procesi. Med slednje spadata tudi osmoza (FO) in reverzna osmoza (RO). Članek podrobneje opisuje samostojna procesa FO in RO ter hibridni proces FORO, v katerem FO deluje kot predobdelovalni proces za RO.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Odpiranje mikrobnih celic

avtor: Mateja Primožič, Željko Knez, Maja Leitgeb

Mikrobne celice proizvajajo ekstra in intracelularne snovi, ki predstavljajo vir kemikalij, antibiotikov in encimov. Izolacija intracelularnega materiala iz celice lahko poteka s pomočjo genskega inženiringa ali z dezintegracijo celice s pomočjo fizikalnih, kemijskih ali encimskih orodij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Animokisline in procesi proizvodnje

avtor: Tina Kegl, Maja Leitgeb, Mateja Primožič

Aminokisline imajo izredno pomembno vlogo za normalno delovanje človeškega telesa. Dejstvo je, da naše telo ni sposobno sintetizirati vseh 20 aminokislin, ki so nujne za ustrezno sintezo beljakovin. Zato moramo esencialne aminokisline zaužiti s hrano ali v obliki prehranskih dopolnil. Zaradi vedno večjih potreb po aminokislinah v prehrambni, kemijski in farmacevtski industriji narašča potreba po proizvodnji aminokislin. V tem prispevku so poleg vloge aminokislin predstavljeni pomembnejši procesi proizvodnje aminokislin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Mikrobna proizvodnja aminokislin

avtor: Tina Kegl, Maja Leitgeb, Mateja Primožič

Industrijska mikrobiologija uporablja mikroorganizme, gojene v velikem obsegu, za proizvodnjo komercialno vrednih produktov, med katere spadajo tudi aminokisline. Več kot 95 % svetovne proizvodnje aminokislin predstavlja proizvodnja glutamata, lizina in metionina. Za mikrobno proizvodnjo aminokislin uporabljamo različne mikroorganizme, med katerimi prevladujejo bakterije. V tem prispevku je predstavljena mikrobna proizvodnja aminokislin, zlasti glutamata, lizina in metionina.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Vsebnost nekaterih akaricidov v medu slovenskih čebelarjev v letu 2017

avtor: Helena Baša Česnik, Veronika Kmecl

V letu 2017 smo spremljali vsebnosti ostankov amitraza, kumafosa in timola v vzorcih medu slovenskih čebelarjev. Pri tem smo uporabljali analizni metodi, ki sta za amitraz obsegali hidrolizo in ekstrakcijo z nheksanom, ter za kumafos in timol ekstrakcijo z acetonom, petroletrom in diklorometanom. Vsebnosti v ekstraktih smo izmerili s plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da so pregledani vzorci medu varno živilo za potrošnike.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Magnetna hipertermija- 2. del

avtor: Janja Stergar, Irena Ban

V drugem delu prispevka smo se osredotočili na pomembnejše sintezne postopke magnetnih nanodelcev uporabnih v magnetni hipertermiji. Podrobneje smo obravnavali obarjanje, hidrotermalno sintezo, mikroemulzije, mehansko mletje, solgel postopek in poliolno tehniko. Omenjene sintezne postopke smo nadgradili z najpomembnejšimi rezultati posameznih raziskovalcev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Magnetna hipertermija- 1. del

avtor: Janja Stergar, Irena Ban

Hipertermija se v medicini uporablja kot izraz, ki označuje povišanje temperature telesa nad normalno (37 °C) za nek določen čas. Danes je poznana kot alternativna in obetavna metoda zdravljenja rakastih celic, pri čemer se uničujejo rakaste celice, medtem ko je poškodba zdravih celic minimalna. V medicini jo zelo radi uporabljajo skupaj s kemoterapijo in radioterapijo, zato je pritegnila veliko zanimanje številni raziskovalcev z različnih področij. V 1. delu, ki zajema kratek uvod z osnovnimi spoznanji na splošno o hipertermiji, se v nadaljevanju osredotočamo predvsem na začetke raziskav na področju hipertermije, jo klasificiramo glede na to, kolikšen del telesa zdravljenje zajemahipertermija celotnega telesa, regionalna in lokalna hipertermija. Ob koncu pa poudarimo osnove magnetne hipertermije za katero je glavna značilnost, da je ustvarjena znotraj točno določenega prostora, povezanega s porazdelitvijo magnetnih nanodelcev, ki ga lahko načrtujemo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Na Evropski naravoslovni olimpijadi osvojili srebro in bron

avtor: Matej Huš

Na letošnji Evropski naravoslovni olimpijadi, ki je maja potekala v danski prestolnici, je Slovenija osvojila eno srebrno in eno bronasto medaljo. Srebrna ekipa je za malenkost zaostala za zlato medaljo, bronasta skupina pa je bila med najboljše uvrščenimi bronastimi ekipami.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Oblikovanje delovnega okolja

avtor: Zvone Balantič, Andrej Polajnar, Simona Jevšnik

Članek je napisan na osnovi najnovejše znanstvene monografije ERGONOMIJA V TEORIJI IN PRAKSI, ki so jo napisali Zvone Balantič, Andrej Polajnar in Simona Jevšnik.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Spoznavanje interakcij med proteini in membranami

avtor: Mateja Zemljič, Lidija Kocbek

Sorazmerno hitro in enostavno lahko merimo interakcije med lipidno membrano in proteini in dobimo vpogled v mehanizem interakcije proteinov z membranami. V raziskovalnih študijah so predstavili uporabo površinske plazmonske resonance. Eksperimentalna tehnika je uporabna za študije interakcij med proteini, proteini in DNK, encimom in substratom ali inhibitorjem, zdravil na različne receptorje in proteinov na lipidne membrane ter celice ali virusa in proteina.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Uporabnost lipidnega monosloja in lipidnega dvosloja

avtor: Mateja Zemljič in Lidija Kocbek

Celična membrana je kompleksna struktura iz biomolekul. Osnovna gradbena biomolekula je lipidna molekula s hidrofilno polarno glavo in hidrofobnim repom. Obstaja pa tudi umetna struktura, lipidni monosloj, na katerem lahko preučujemo lastnosti membrane, in je tudi mnogo bolj preprost za raziskovanje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Korelacija med barvo in koncentracijo fenolov v izbranih slovenskih rdečih vinih

avtor: Alja Majcenovič

V članku je predstavljena korelacijo med barvno gostoto petih vzorcev rdečih vin in vsebnostjo skupnih fenolnih spojin, flavonoidov in neflavonoidov. S pomočjo spektrofotometričnih meritev in meritev z mobilno aplikacijo ColorGrab sem ugotovila, da je obstaja visoka korelacija (0,97) med vsebnostjo flavonoidov, posledično tudi skupnih fenolnih spojin (0,95) in barvno gostoto rdečih vin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Sinteza indiga in indigo karmina ter barvanje z njima

avtor: Eva Krajnc, Krištof Kranjc

Opisane postopke lahko uporabimo v srednji šoli pri obravnavi izbirnega učnega sklopa Barvila ali pri redni snovi Redoks reakcij in elektrofilnih substitucij. Dijaki z aktivno obliko učenja in z eksperimentom spoznajo dve indolni barvili, indigo in indigo karmin ter dva različna procesa barvanja. Pri tem ugotovijo razliko med pigmenti ter barvili.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Lastnosti biomateriala in odgovor organizma

avtor: Lidija Kocbek, Mateja Zemljič

Osnovo reakcije na vsajeni material predstavljajo adsorbirani proteini na površini biomateriala. Biološki odziv je odvisen od površine biomateriala in interakcij z biološkim okoljem. Z razvojem površin prevlečenih s funkcionalnimi skupinami se lahko izboljša funkcija in varnost medicinskih pripomočkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Slovesni podpis pisma o nameri sodelovanja v slovenskem nacionalnem superračunalniškem omrežju SLING

avtor: Brigita Pirc, Jernej Stare

Slovesni podpis pisma o nameri sodelovanja v slovenskem nacionalnem superračunalniškem omrežju SLING.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Število polnilnih postaj za električna vozila se nezadržno veča

avtor: mag. Andrej Zorec

Zakaj se število polnilnih postaj za električna vozila nezadržno veča? Prvič zato, ker se širi trg električnih vozil, saj so cene leteh nižje kot so bile še nekaj let nazaj. Drugič, ker bo elektrifikacija svetovnega voznega parka ustavila rast končne rabe energije, ter večala delež obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE) v prometu. Torej, če na kratko povzamemo: število električnih avtomobilov v Evropski uniji in Sloveniji se povečuje, kar pomeni pozitiven trend in vzpodbuja gradnjo polnilnih postaj za električna vozila, tako javnih in polzasebnih kot zasebnih. Pri tem je potrebno v prihodnje razmišljati v smeri uporabe OVE kot npr. male fotovoltaične elektrarne in male vetrne elektrarne za lastno samooskrbo in s tem povezano napajanje električnih vozil.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Kiralnost - temelj živega sveta

avtor: Miha Tišler

Navedeni sta dve temeljni kemijski značilnosti živega sveta, od tega predvsem vloga kiralnosti v vseh hierarhičnih strukturah. Specifičnost kiralnosti molekul pri njihovem učinkovanju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Baker in njegovi sekundarni minerali, njihove lastnosti in uporaba

avtor: Marko Jeran, Jaka Kraševec, Mavrin Gašperšič

Tvorba mineralov, kot stabilne oblike trdne snovi, je v naravi pravi čudež. Vpliv zunanjih dejavnikov na stabilnost in pretvorbo ene oblike minerala v drugo igra pomembno vlogo na vsakdanjem koraku. V prispevku so na interdisciplinaren način predstavljeni sekundarni bakrovi minerali, kot so brohantit, posnjakit, malahit in azurit. Minerale so predhodne generacije uporabljale za različne namene. Predvsem izkazujejo svojo pestrost na področju umetnosti in kozmetike. Raziskovalci so z naprednimi instrumentalnimi tehnikami in metodami definirali njihovo strukturo ter proučevali njihove kemijske in fizikalne lastnosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Floorescenca, fluorescein in flourescenčne sonde

avtor: Marko Jeran, Filip Geč, Aljaž Kavčič

V članku avtorji opisujejo lastnosti fluoresceina in nekaterih njegovih najpomembnejših analogov. Izjemno pestrost in posebnost uporabne vrednosti so analogi fluoresceina dosegli prav na področju medicinskih raziskav, izboljšavi aplikativnih tehnik v zdravstvenih posegih in hidrogeografiji. Visok aplikativni potencial navajamo tudi pri razvoju analiznih tehnik, ki veljajo kot ključne pri raziskavah biotehnoloških procesov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Formaldehid

avtor: Lidija Kocbek, Mateja Zemljič

Formaldehid je organska kemijska spojina, brezbarven plin ostrega vonja. V članku so opisane fizikalnokemijske lastnosti formaldehida, učinek na proteine in njegova uporaba.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Fiksacijska sredstva v medicini

avtor: Kocbek Lidija, Zemljič Mateja

Fiksacijo tkiv izvajamo, da v celicah zaustavimo procese razpadanja, pri tem pa ohranimo celično zgradbo in sestavo. Fiksirano tkivo je uporabno za pripravo trajnega histološkega preparata ali imunohistokemična barvanja. V članku so opisane kemijske lastnosti različnih fiksacijskih sredstev in njihov vpliv na tkiva oziroma celice.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Nekaj spoznanj sodobne kemije

avtor: Miha Tišler

Navedenih je nekaj perečih primerov v zvezi s kiralnostjo velemolekul, gradnikov življenja, biomineralizacija in selektivnost sinteze.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Elementi zgodovine kemije v slovenskih osnovnošolskih učbenikih

avtor: Urška Mesar, Iztok Devetak in Miha Slapničar

Učbeniki so za učenje in poučevanje kemije pomemben pripomoček. Učenci naj bi ga uporabljali za samostojno učenje. Med seboj se razlikujejo glede na način predstavitve učne vsebine, vsi potrjeni učbeniki pa morajo zajemati vsebine, ki jih predpisujejo cilji učnega načrta. Razlike se pojavljajo v trenutno potrjenih osnovnošolskih učbenikih za kemijo tudi pri količini in načinu obravnave elementov zgodovine kemije. Ti se v učbenikih pojavljajo kot del učne vsebine ali pa kot zanimivost prikazana v tekstovnem gradivu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Tokoferoli in tokotrienoli: kemizem, analitske metode, vloga v organizmih in vsebnosti v živilih

avtor: Janja Kristl

Tokoferoli in tokotrienoli predstavljajo skupino spojin poznano pod imenom vitamin E in so pomembni, v maščobah topni, antioksidanti. Največkrat jih določamo s tekočinsko kromatografijo z UV ali fluorescenčno detekcijo. Glavni viri vitamina E v prehrani ljudi so različne maščobe in olja. Vsebnost posameznih izomer je odvisna od rastlinske vrste.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Vračilo investicije v lastno malo elektrarno

avtor: mag. Andrej Kosmačin

Trg manjših sistemov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, kot so sončna, vetrna ali vodna energija, se v Sloveniji počasi prebuja, predvsem trg sončnih elektrarn za samooskrbo. Trenutno si naprave za samooskrbo inštalirajo t. i. »early adopter«. Potrebno bo še nekaj časa, da bo inštaliranih dovolj veliko število naprav za samooskrbo, da bo tudi širši krog uporabnikov prepoznal dejansko prednost in dodano vrednost naprav za samooskrbo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Lastnosti in uporaba superkritičnih tekočin

avtor: Lovro Šušek, Paulina Šušek

Visoko tlačne tehnologije, kot so superkritične tekočine, omogočajo pridobivanje novih proizvodov, ki imajo posebne značilnosti ali pa se uporabljajo pri oblikovanju novih tehnoloških procesov, ki so okolju prijazni in trajnostni. Superkritični fluidi se že uporabljajo v različnih postopkih v industriji pijač, v prehrambni in tekstilni industriji ter pri različnih kemijskih metodah (kromatografija, superkritično sušenje idr.). Uporabljajo se tudi v farmaciji in medicini. Prav tako pa se pospešeno raziskuje tudi njihova uporaba za pridobivanje energije in za skladiščenje in shranjevanje toplogrednih plinov v geoloških formacijah in morjih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Nov prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju celičnega zdravljenja vnetnih bolezni

avtor: Brigita Pirc

Celična terapija se uveljavlja kot zelo učinkovit način zdravljenja. S področja celične terapije je veliko slišati o matičnih celicah, vendar največje uspehe celičnega zdravljenja dosegajo v ZDA na področju imunoterapije raka s spremembo celic imunskega sistema pacientov. Spremenjene celice T (t.i. CART) so pokazale izjemne uspehe pri zdravljenju oblik raka, ki so neodzivni na druge načine zdravljenja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2017, št. 1


Molekulski stroji

avtor: Miha Tišler

Navedenih je nekaj izbranih primerov molekulskih strojev, ki so jih sintetizirali prejemniki Nobelove nagrade za kemijo za leto 2016.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Mladi slovenski raziskovalci dosegli odlično uvrstitev na prestižnem tekmovanju iGEM v ZDA

avtor: Brigita Pirc, Jadranka Jezeršek Turnes

Ekipa mladih slovenskih raziskovalcev z različnih fakultet se je konec oktobra udeležila prestižnega tekmovanja iGEM v ZDA, na katerem so zasedli odlično prvo mesto na področju Temeljnega napredka (Foundational advance) in tako potrdili, da ima Slovenija vrhunske znanstvenike, ki s svojim znanjem in odkritji prebijajo meje v znanosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Slovenski znanstveni preboj prinaša bolj zeleno prihodnost za cel svet

avtor: Brigita Pirc, Jadranka Jezeršek Turnes

Na Kemijskem inštitutu so predstavili pomemben znanstveni dosežek na področju recikliranja platine, ki je bil dosežen pod vodstvom dr. Nejca Hodnika v okviru projekta »Zeleno recikliranje platine s pomočjo efektivnega raztapljanja s procesom spreminjanja površinskega potenciala«.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Aerogeli v biomedicinskih aplikacijah (2. del)

avtor: Janja Stergar, Uroš Maver

V drugem delu prispevka smo se osredotočili na uporabnost aerogelov v biomedicinskih aplikacijah s poudarkom na sproščanju in dostavi zdravilnih učinkovin. Podrobneje smo obravnavali uporabnost anorganskih, organskih in hibridnih aerogelov na področju ciljane dostave zdravilnih učinkovin. Prispevek smo zaključili z nekaj našimi dobljenimi rezultati na področju ciljane dostave zdravilnih učinkovin z aerogeli, ki se nanašajo na ključne vidike pri pripravi materialov za biomedicinske aplikacije. Slednje smo pridobili v okviru projekta AEROWOOD.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Aerogeli v biomedicinskih aplikacijah (1. del)

avtor: Janja Stergar, Uroš Maver

Aerogeli so materiali, ki so zaradi svojih izjemnih lastnosti pritegnili veliko zanimanja na različnih področjih vse od gradbeništva do medicine. V zadnjih letih je raziskovanje na področju aerogelov le naraščalo, a kljub njihovi pogosto dokazani biokompatibilnosti, je njihova klinična raba še vedno zelo omejena. V 1. delu članka, ki zajema kratek uvod s skupnimi lastnostmi in možnostmi razvrščanja aerogelov, se v nadaljevanju osredotočamo predvsem na uporabnost aerogelov v biomedicinskih aplikacijah s poudarkom na tkivnem inženirstvu, na oskrbi in celjenju ran ter kardiovaskularnih vsadkih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Ali ste že razmišljali, da bi doma proizvajali električno energijo za življenje, prevoze, ogrevanje, ….?

avtor: Andrej Kosmačin

Osnovna ideja je premik proizvodnje iz oddaljenih elektrarn v naše domove. S tem se bo povečevala samooskrba z električno energijo iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE). Ste se kdaj vprašali katere energije imamo doma? Les, voda, veter, sonce ... Tehnologija vam danes to že omogoča :) V začetku leta 2016 je bila sprejeta nova Uredba o samooskrbi iz OVE in novi Pravilnik o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz OVE, ki spodbujata izgradnjo manjših elektrarn, iz OVE kot so sončna, vetrna ali vodna energija.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Možnosti uporabe elektroforeze pri pouku kemije v osnovni šoli

avtor: Tadeja KLENAR, Iztok DEVETAK, Miha SLAPNIČAR

Vpeljava forenzike v pouk kemije lahko predstavlja učencem izziv in poveča njihovo zanimanje za učenje kemije. V prispevku je opisana elektroforeza, ki jo je mogoče uporabiti pri pouku kemije in se velikokrat uporablja kot metoda identifikacije v forenziki. Pogosto se uporablja elektroforeza DNA, s katero določijo DNA profil, ki ga v forenziki uporabljajo za določanje sorodstvenih vezi ali storilcev kriminalnih dejanj.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Teoretične naloge na mednarodni kemijski olimpijadi 2016 v Gruziji

avtor: Andrej Godec

Na kemijskih olimpijadah je običajno 8 teoretičnih nalog, za katere je na voljo 5 ur časa. Naloge zajemajo vsa področja kemija, s poudarkom na organski in fizikalni kemiji. Za lažje delo pošlje organizator šest mesecev vnaprej pripravljalne naloge, ki so iztočnica za priprave; te potekajo v naši državi na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Pripravljalne naloge obravnavajo specifične teme, ki se kasneje pojavijo tudi na sami olimpijadi. Vse naloge z rešitvami najdete na spletni strani letošnje kemijske olimpijade (http://www.icho2016.chemistry.ge/icho48_problems.php), prevedene naloge pa v spletni učilnici Kemljub (https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=150), kamor vas vabimo na obisk. Naloge sva v slovenščino prevedla Andrej Godec in Darko Dolenc.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Praktične naloge na 48. mednarodni kemijski olimpijadi 2016 v Gruziji

avtor: Andrej Godec

Letošnja mednarodna kemijska olimpijada je potekala od 23.julija do 1.avgusta v Tbilisiju, glavnem mestu Gruzije. Na olimpijadi je sodelovalo 264 dijakov iz 73 držav. Slovenijo so zastopali Uroš Prešern in Tristan Kovačič (oba gimnazija Novo mesto), ter Vid Kermelj in Martin Rihtaršič (oba gimnazija Škofja Loka). Uroš je osvojil srebrno medaljo, Tristan, Vid in Martin pa bronaste. Vsem štirim iskreno čestitamo! Mentorja ekipe sva bila dr. Andrej Godec in dr. Darko Dolenc, oba UL, FKKT.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Poročilo o poletni šoli kemijskih znanosti 2016

avtor: Andrej Godec

a Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo smo teden dni gostili 16 slovenskih dijakinj in dijakov, ki so v naših laboratorijih spoznavali različna področja kemije. Poletna šola kemijskih znanosti 2016 je potekala od 27.6. do 30.6.2016. Za udeležence smo pripravili štiri različne delavnice. Poletno šolo organizira Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Merjenje vsebnosti škroba v kormih tara (Colocasia esculenta) po encimsko katalizirani hidrolizi

avtor: Janja Kristl

Škrob je glavna založna spojina ekonomsko pomembnih žit, stročnic, gomoljev, jama, tara in njihovih proizvodov. V prehrani mnogih ljudi predstavlja glavni vir energije. Metode za določanje škroba temeljijo na kislinski ali encimski hidrolizi. Kot najbolj natančne, pravilne in občutljive so se izkazale encimske metode. V prispevku je opisana določitev škroba z uporabo encimskega kita Megazyme v kormih različnih kultivarjev tara.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Prva slovenska zlata medalja na Evropski naravoslovni olimpijadi

avtor: Matej Huš

Slovenija je na Evropski naravoslovni olimpijadi (EUSO European Science Olympiad) v Estoniji maja letos dosegla zgodovinski uspeh, saj je ena ekipa osvojila prvo zlato medaljo za Slovenijo na tem tekmovanju v zgodovini, druga pa je prejela srebrno medaljo. To je lep obet za leto 2018, ko bo to tekmovanje potekalo v Ljubljani.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Bioseparacijski procesi: centrifugiranje, filtriranje, kromatografija

avtor: Tina Kegl, Maja Leitgeb

Bioseparacija, kot druga stopnja biotehnologije, se ukvarja z obdelavo produktov bioprocesov iz bioreaktorjev. Med bioseparacijo spada veliko število različnih procesov, ki jih uporabljamo za ločitev, čiščenje in oplemenitenje končnih bioproduktov. Te bioseparacijske procese izbiramo glede na lastnosti vstopnih surovin, lastnosti bioprocesne brozge iz bioreaktorja in glede na želene lastnosti končnega bioprodukta. V tem prispevku so predstavljeni danes pogosto uporabljeni procesi centrifugiranja, filtriranja in kromatografije ter uporaba bioseparacijskih procesov v prihodnosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Biotehnologija

avtor: Tina Kegl, Maja Leitgeb

Biotehnologija je relativno mlada multidisciplinarna veda, ki uporablja žive mikroorganizme za pridobivanje visokokvalitetnih ter zdravju in okolju neškodljivih končnih bioproduktov. V tem prispevku so predstavljene posamezne stopnje biotehnologije, ki zajemajo izbiro ter pripravo biokulture, substrata in bioreaktorja, bioprocese v bioreaktorju in bioseparacijske procese, s katerimi dokončno obdelamo bioprodukt.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


O vodikovem peroksidu - Kvantitativna določitev z uporabo titrimetrije

avtor: Marko Jeran, Barbara Mohar

V prispevku je predstavljena uporaba in proizvodnja vodikovega peroksida kot enostavnega oksidanta dostopnega potrošnikom v obliki vodne raztopine. Prispevek govori tudi o stabilnosti vodikovega peroksida in titrimetrični določitvi njegove vsebnosti v vodnih raztopinah. Osnovni metodi bazirata na redoks titracijah, kot sta permanganometrija in jodometrija.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Pospešitev in usmerjanje raziskovalnih dejavnosti

avtor: Miroslav Brnjak, Karmen Čelam

BASFovi dejavniki uspeha rastejo dobičkonosno z inovacijami in tehnološkimi napredki. Okoli 10.000 zaposlenih in 2 milijardi € izdatkov za raziskave in razvoj poganjajo inovativno moč. Na Raziskovalni novinarski konferenci predstavili aktualne projekte iz treh globalnih raziskovalnih področij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Spiralna greda v vrtcu

avtor: Helena Virant

Človek se nehote oddaljuje od narave, čeprav je del nje. Če želimo družbo spremeniti, moramo začeti pri najmlajših, saj bodo prav oni ustvarjali prihodnost. V našem vrtcu se zavedamo, kako pomembno je, da otroku ponudimo pristen stik z naravo. Narava lahko predšolskemu otroku predstavlja najboljšo učiteljico, igralnico, telovadnico. Prostor, kjer je na voljo vedno dovolj igrač iz naravnega materiala (deževniki, vejice, listki, kamenčki …), ki omogočajo, da je otrok aktiven, ustvarjalen, radoveden, inovativen, umirjen, …

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Pojasnena zgradba naravnega toksina deževnika

avtor: Brigita Pirc

Raziskovalci Kemijskega inštituta so koordinirali mednarodno raziskavo, ki je pojasnila zgradbo naravnega toksina iz vrste deževnika, ki bo pomembno vplivala na razvoj nanosenzorjev. Odkritje so objavili v prestižni reviji iz skupine Nature.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Splošni napotki o sončnih kolektorjih

avtor: Natalija Flegar

Eden najenostavnejših načinov izkoriščanja sončne energije so sončni kolektorji oz. zbiralniki sončne energije dostikrat imenovani tudi solarni sistemi, s katerimi lahko ogrevamo sanitarno vodo ali objekt.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Vpliv estrov na sadni vonj vina teran PTP

avtor: Helena Baša Česnik, Dejan Bavčar, Klemen Lisjak

V letih 2011/2013 smo spremljali nekatere hlapne spojine v vinu Teran PTP in skušali določiti spojine, ki prispevajo k njegovemu sadnemu vonju. Hlapne spojine smo določevali z analizno metodo, ki je obsegala ekstrakcijo z diklorometanom (LLE) in določevanje s plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (GCMS). Na podlagi vsebnosti hlapnih spojin in deskriptorjev njihovega vonja, smo določili etil oktanoat, izoamil acetat, etil heksanoat, etil butanoat in -butirolakton kot odločilne za sadni vonj vina Teran PTP.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Sončna energija in sončni kolektorji

avtor: Natalija Flegar

Sončna energija je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe. V zadnjih desetletjih je zanimanje za sončno energijo, predvsem v razvitih državah naraslo. Vzrok za to so vedno dražja fosilna goriva in njihova omejenost, sistemi za izrabljanje sončne energije pa so zanimivi tudi zaradi svojega okolju prijaznega izkoriščanja energije. Sončna energija se močno uporablja v oddaljenih krajih, kjer drugi viri energije niso na voljo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Solarni sistem ali toplotna črpalka

avtor: Natalija Flegar

Gospodinjstva vse bolj intenzivno zamenjujejo klasične bojlerje sanitarne vode s sistemi ogrevanja na obnovljive vire. Najprimernejši in najbolj razširjenji alternativi sta solarni sistem ali toplotna črpalka.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Nova Uredba o samooskrbi in nov Pravilnik o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije

avtor: Andrej Kosmačin

S sprejetjem nove Uredbe o samooskrbi in novega Pravilnika o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije so se povečale vzpodbude in možnosti za izgradnjo manjših elektrarn, ki spodbujajo rabo energije pridobljene iz obnovljivih virov kot so sončna, vetrna ali vodna energija.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Molekulski vozli: izum priprave hitrega spontanega zvitja molekulskih nanostruktur

avtor: Meta Skumavc

Vsem je poznano, da vozel zavežemo z določenim vrstnim redom križanja koncev vrvice. Kako pa zavežemo v vozle molekule, ki merijo nanometre? O strategiji načrtovanja molekul, ki se v določenem vrstnem redu v sestavijo v visoko zavozlane nanometrske strukture poročajo raziskovalci Kemijskega inštituta.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice (1. sklop)

avtor: Doris Komen Horvat

Predmet projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 1. sklop (Občini Postojna in Pivka) je novogradnja in hidravlična izboljšava/rekonstrukcija obstoječih vodovodnih sistemov v občinah Postojna in Pivka. S tem se bo izboljšalo razdeljevanje razpoložljivih vodnih količin iz različnih virov oskrbe, nemotena pa bo oskrba z vodo tudi v primerih možnega izpada posameznega vodovodnega vira ali dela sistema zaradi okvare.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Uporaba zeolitov za adsorpcijo amonijevih ionov

avtor: Marjana Simonič, Veronika Furlan

V prispevku je prikazana možnost odstranjevanja amonijevih ionov iz modelnih raztopin in vzorcev pitne vode s tremi različnimi adsorbenti: zeolit klinoptilolit z granulami velikosti od 1 mm do 2 mm, zeolit klinoptilolit velikosti granul od 2 mm do 4 mm iz Krapine na Hrvaškem in zeleni pesek. Da bi ugotovili učinkovitost preučevanih adsorbentov, smo spreminjali njihovo maso od 0,25 g do 1 g, vpliv motečih ionov v vzorcih pitne vode na adsorpcijo amonijevih ionov pa preverjali s spreminjanjem začetne koncentracije amonijevih ionov. Optimalni pH za adsorpcijo amonijevih ionov na preučevane adsorbente je 8, kar smo dosegli brez dodatka kisline ali baze. Preučili smo tudi možnost regeneracije najučinkovitejšega adsorbenta. Ugotovili smo, da se adsorpcija amonijevih ionov na klinoptilolit z večanjem velikosti granul znižuje. Rezultati raziskave kažejo, da ima prisotnost drugih ionov v vzorcih pitne vode največji vpliv na učinkovitost ionske izmenjave pri zelenem pesku, v manjši meri pa vpliva na adsorpcijo amonijevih ionov na naravni klinoptilolit. Iz rezultatov je razvidno, da ima z NaCl regenerirani klinoptilolit (1 mm–2 mm) višjo izmenjevalno kapaciteto kot pred regeneracijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Centralno ogrevanje na polena

avtor: Natalija Flegar

Les kot gorivo za ogrevanje uživa veliko popularnost. Je relativno poceni in zgoreva praktično nevtralen CO2.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Raziskava pomenskega izvora kemijskih (naravoslovnih) terminov za didaktične potrebe

avtor: Darinka Sikošek

Kemijska terminologija najbolj celostno proučuje terminološki inventar kemijskih znanosti, enega od znanstvenoraziskovalnih področij široke palete človekovih strokovnih dejavnosti. Kemijski termini kot taki so izrazno ustaljeni in pomensko natančno opredeljeni. Zato je raziskovalen vidik te raziskave usmerjen v analizo kemijskih terminov glede na: izvor (zgodovinski, pomenski), prikaz istovetnosti (simbolične, grafične) in analognost leteh. Opisni izbor obsega 30 kemijskih pojmov. Obvladovanje kemijske terminologije je kot kompetenca opredeljena v učnih načrtih Kemije tako osnovnošolskega in gimnazijskega kemijskega izobraževanja kakor tudi v katalogih znanja predmetov Naravoslovje srednjega poklicnega izobraževanja, nato Kemije, oziroma kemijskih modulov, zajetih znotraj strokovno teoretičnih predmetov različnih programov srednjega poklicnotehniškega kakor tudi strokovnega izobraževanja. Izsledki te raziskave lahko pripomorejo k učenčevemu/dijakovemu bolj razumljivemu pomnjenju/osvajanju kemijske terminologije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Učenje naravoslovja in zasledovanje očesnih gibov

avtor: Jana Beronja, Maja Lah, Alenka Medved, Maja Oblak, Špela Svetičič, Mojca Žemlja, Miha Gams, Polonca Trebše, Iztok Devetak, Gregor Torka1

Pri projektu Uporaba metod spremljanja gibanja očesa za analizo učnih procesov v naravoslovju smo preizkusili vidike uporabnosti omenjene metode za analizo uporabe različnih prikazov kemijskih modelov. Z očesnim sledilcem smo preučevali, kakšni objekti so najbolj pritegnili pozornost testirancev pri reševanju preprostih kemijskih nalog.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Elektronski način preverjanja znanja pri predmetu kemija

avtor: Klavdija Černelč, Majda Krajnc

S preverjanjem znanja ugotavljamo, kako učenec dosega učne cilje. Pri tem lahko uporabljamo različne pristope. V času razvoja informacijskokomunikacijske tehnologije (IKT) se pojavlja nov, elektronski način preverjanja (epreverjanje) znanja. Na Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah smo vnesli epreverjanje znanja pri predmetu kemija v oddelkih devetega razreda v šolskih letih 2012/2013 in 2013/2014 in ugotovili, da lahko učitelj znatno prihrani čas, namenjen preverjanju znanja, učenci pa s hitro povratno informacijo preverijo, utrjujejo in dopolnjujejo svoje znanje. V izvedeni anketi so učenci izrekli mnenje o novem načinu dela.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Zelene tehnologije za zmanjševanje okoljskega odtisa – primeri uporabe v Sloveniji

avtor: Tjaša Griessler Bulc, Klara Jarni, Miha Žitnik, Darja Istenič, Alenka Šajn Slak, Aleksandra Krivograd Klemenčič

Zelene tehnologije s posnemanjem naravnih procesov in sistemov omogočajo zmanjševanje okoljskega odtisa človeške družbe, večjo prilagodljivost na podnebne spremembe, trajnostno ravnanje z naravnimi viri in dvig kakovosti bivalnega okolja človeka. V prispevku so predstavljeni primeri uporabe zelenih tehnologij v Sloveniji. Ključne besede: akvaponika, čiščenje vode, ekoremediacija, evapotranspiracijski sistem, fitoremediacija, kroženje hranil, ničelni odtis, zapiranje snovnih poti

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Celosten pristop k trajnostnemu razvoju v prihajajoči knjigi Integral Green Slovenia

avtor: dr. Darja Piciga

Članek, ki gradi na predhodnih prispevkih avtorice ter izhaja iz Agende 2030 za trajnostni razvoj in pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, predstavlja knjigo Integral Green Slovenia z novim modelom integralnega zelenega gospodarstva in družbe. V središču modela so vrednote trajnostnosti in družbene odgovornosti, ki povezujejo različne ekonomske pristope in različne sfere, začenši z naravo, skupnostjo in slovensko kulturno dediščino. Poudarek je na odličnih slovenskih praksah in konceptualnih prispevkih v kontekstu evropskih politik za trajnostni razvoj. Knjigo, ki bo izšla spomladi 2016 in jo je do 20. 1. 2016 mogoče zagotoviti v prednaročilu, so soustvarili trije uredniki (Piciga, Schieffer, Lessem) z 42 avtorji iz Slovenije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2016, št. 1


Novi obeti na področju akumulatorjev za električna vozila

avtor: Brigita Pirc

Članek z naslovom Vizualizacija OO peroxo dimerov v katodnih materialih z visoko energijsko gostoto je prva objava Kemijskega inštituta v vrhunski reviji Science eni izmed dveh najmočnejših znanstvenih revij na svetuin potrjuje vodilno vlogo Laboratorija za kemijo materialov na področju raziskav sodobnih baterijskih sistemov. Raziskava je prav danes ugledala luč sveta in je rezultat skupnega dela Kemijskega inštituta in College de France iz Pariza v sodelovanju s partnerji iz Evrope. Rezultati predstavljajo pomemben korak za prehod v družbo, ki bo neodvisna od fosilnih goriv. Baterije z višjo energijsko gostoto nam ne bodo omogočale samo udobne uporabe električnih vozil, temveč tudi potovanja na daljše razdalje z električnimi letali.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Nikjer v Evropi gozdovi ne absorbirajo toliko CO2 na enoto državnega ozemlja kot v Sloveniji

avtor: Gaja Brecelj

Zaradi daljše rastne dobe in hitrejšega kroženja hranil kot na hladnem evropskem severu ter manj poletne suše kot v Mediteranu so slovenski gozdovi z 9 tonami akumuliranega CO2 na hektar na leto evropski rekorderji v absorpciji CO2. So eden poglavitnih dejavnikov znižanja bilance CO2 naše države. Z oživljanjem rednega sonaravnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi bi se njihov prispevek k blaženju podnebnih sprememb lahko še povečal. Kot zgled sonaravnega gospodarjenja z gozdovi Umanotera v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse predstavlja dejavnost Pahernikove ustanove, kot uspešen ukrep spodbujanja aktivnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi pa Strojni krožek Bled.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


BASF odprl 300.000 tonski TDI obrat v Ludwigshafnu

avtor: Miroslav Brnjak, Karmen Čelam

BASF je 17.11.2015 uradno odprl nov TDI (toluen diizocianat) obrat v Ludwigshafnu. Letna kapaciteta obrata znaša 300.000 ton. Celotna investicija, vključno s predhodnimi surovinami, znaša več kot milijardo evrov. Gre za največjo investicijo v Lud wigshafnu, ki bo ustvarila okrog 200 novih delovnih mest.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Validacija in določevanje oksalatnih ionov v rastlinskih vzorcih z ionsko kromatografijo

avtor: Majda Mekić, Mitja Kolar

Uživanje živil z visoko vsebnostjo oksalne kisline, ki je prisotna v številnih rastlinskih vrstah, lahko v človeškem telesu povzroči različne zdravstvene težave, kot je npr. nastanek hiperoksalurije. Razvili in validirali smo ionsko kromatografsko metodo in določili vsebnost oksalatnih ionov v vzorcih vrtnin in sadja, ki jih dnevno uživamo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


S sol-gel metodo sintetizirani nanodelci NiCu uporabni v magnetni hipertermiji

avtor: Irena Ban, Janja Stergar

Poznanih je več sinteznih postopkov, s katerimi lahko sintetiziramo magnetne nanodelce uporabne v magnetni hipertermiji. Pri našem delu smo uporabili solgel metodo, ki je enostavna, relativno poceni in omogoča homogenizacijo na atomskem nivoju. Sintetizirali smo magnetne nanodelce NiCu različnih sestav v matrici silike, jih toplotno obdelali in homogenizirali v inertni atmosferi. Pridobili smo monodisperzne, sferične delce, ki kažejo superparamagnetne lastnosti. Siliko smo uspešno izlužili s pomočjo izluževalne raztopine, kar smo potrdili s FTIR in TEM analizo. Solgel metoda se je izkazala kot zelo obetavna v pridobivanju magnetnih nanodelcev z lastnostmi, primernimi za uporabo v magnetni hipertermiji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Hranilniki energije – samooskrba z električno energijo

avtor: Andrej Kosmačin

Omrežja prihodnosti bodo učinkovitejša in pametnejša, odjemalci in proizvajalci pa bodo povečevali samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE). V prihodnosti bodo začeli graditi razpršene vire električne energije, odjem prilagajali z neto merjenjem, energijo pa shranjevali v hranilnikih energije ali pošiljali v omrežje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Razmislek ob stomilijonti spojini

avtor: Miha Tišler

Hiter porast števila kemičnih spojin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Projekt Čista Ljubljanica

avtor: Matjaž Kurent

V prispevku je predstavljen projekt Čista Ljubljanica, prednostni učinki in vpliv na okolje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Uspeh slovenske ekipe dijakov na uglednem mednarodnem tekmovanju iz sintezne biologije

avtor: Brigita Pirc

Ekipa osmih slovenskih dijakov je skupaj s svojimi mentorji s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL) in Kemijskega inštituta pripravila projekt, s katerim je zastopala Slovenijo na največjem svetovnem tekmovanju iz sintezne biologije iGEM. Dijaki prihajajo iz sedmih gimnazij z različnih koncev Slovenije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Projekt prenove treh laboratorijev na Kemijskem institutu v Ljubljani

avtor: Brigita Pirc, odnosi z javnostmi

Kemijski inštitut v Ljubljani je prenovil tri laboratorije ter staro stavbo Kemijskega inštituta. Pridobili so tudi nov projekt »Adrem«, ki so ga s tujimi partnerji pridobili v okviru financiranja Horizon 2020.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Teoretične naloge na 47. mednarodni kemijski olimpijadi v Bakuju 2015

avtor: Andrej Godec

V nadaljevanju so opisane naloge iz letošnje olimpijade v Azerbejdžanu. Izbor je narejen tako, da so zastopana vsa področja kemije. Naloge na olimpijadah sicer pokrivajo celotno gimnazijsko kemijsko znanje, razen tega pa še mnoge dodatne vsebine, ki jih predelamo na pripravah na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Predvsem manjkajo znanja, povezana s fizikalno in organsko kemijo. Celoten nabor znanj, potrebnih za udeležbo na olimpijadi, si lahko pogledate v spletni učilnici olimpijad Kemljub (https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=150), kjer so v objavljene tudi naloge z rešitvami. Pričujoče naloge sva prevedla Andrej Godec in Darko Dolenc, za objavo pa sem jih priredil sam. V tem prispevku so navedene teoretične naloge, posebej pa bodo objavljene še praktične, ki jih dijaki izvajajo v laboratoriju. Namen tega je, da dobite informacijo o tem, kakšna znanja so potrebna in katere vsebine se pojavljajo na olimpijadah. Teoretičnih nalog je sicer na olimpijadi osem, praktične pa so običajno tri. Za reševanje obeh testov imajo dijaki 5 ur časa.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Praktične naloge na kemijski olimpijadi 2015

avtor: Andrej Godec

Praktični test je pomemben del tekmovanja, saj prinese 40% končnega rezultata. Zahteva se predhodno praktično usposabljanje tekmovalcev, ker morajo obvladati prenekatere laboratorijske veščine. Sem spadajo merjenje mase in volumna (tehtnica, merilni valj, pipeta, bireta, merilna buča), delo z magnetnim mešačnikom in segrevanje, priprava in razredčevanje raztopin, izvedba reakcij v epruvetah, filtriranje in nučiranje, merjenje pH in podobno. Vse navedene veščine lahko dijaki vnaprej pridobijo z delom v laboratorijih na svojih šolah; s tem dobijo prepotrebno rutino, ki jim bo prišla tudi sicer prav.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Poletna šola kemijskih znanosti 2015

avtor: Andrej Godec

Letošnja poletna šola kemijskih znanosti je pričela z delom v ponedeljek, 29.6.2015. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo smo teden dni gostili 16 slovenskih dijakinj in dijakov, ki so z delom v naših laboratorijih spoznavali različna področja kemije, biokemije in kemijskega inženirstva.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Kvantne pike

avtor: Janez Strnad

Fiziki že nekaj desetletij raziskujejo sisteme z manj dimenzijami. V teh stemih omejijo gibanje elektronov na dve dimenziji, na eno dimenzijo in na nobeno dimenzijo. V geometriji to ustreza ravnini, premici in točki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Delec v škatli

avtor: Janez Strnad

Sodobna fizika vstopa v vsakdanje življenje, ki si ga ne moremo več predstavljati brez televizijskih in računalniških zaslonov. Na začetku so bili to zasloni katodnih cevi, ki so jih skoraj že popolnoma opustili. Potem so prišli zasloni s tekočimi kristali, kakršna je večina sedanjih zaslonov. Boljši in nekoliko dražji zasloni uporabljajo tekoče kristale z dodatkom organskih svetečih diod. Zadnji krik so najdražji zasloni te vrste, ki namesto organskih svetečih diod uporabljajo kvantne pike in se odlikujejo po jasni sliki. Ne glede na to, kako se bo obrnil razvoj, je vredno poskusiti, ali je mogoče preprosto pojasniti osnovo delovanja zaslonov s kvantnimi pikami. Ta zapis je prvi korak, ki mu bo sledil drugi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Petrokemikalije

avtor: Tina Kegl, Mojca Škerget

Petrokemija se je začela razvijati s tehnologijo utekočinjanja plinov, dobljenih s predelavo nafte in iz zemeljskega plina. Približno 10 % nafte se predela v kemikalije, ki se imenujejo petrokemikalije. Petrokemikalije so glavne sestavine dišav, parfumov, detergentov, čistil, lepil, barv, lakov, plastik, umetnih gnojil, živil, torej izdelkov, ki jih danes dnevno uporabljamo. Ker se v svetu in v našem osebnem življenju ogromno stvari vrti okrog petrokemikalij, je pozornost v tem članku namenjena petrokemikalijam iz metana, etilena, propilena in aromatskih ogljikovodikov ter njihovemu vplivu na zdravje živih bitij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Tehnologija predelave nafte

avtor: Tina Kegl, Mojca Škerget

Nafta je najpomembnejši vir ogljikovodikov. V tem članku so predstavljene teorije nastanka surove nafte in njene sestavine, nahajališča in metode iskanja nafte, posebna pozornost pa je namenjena tehnologiji predelave nafte. Med več kot sto v praksi uporabljenih procesov predelave nafte potekata najprej atmosferska in vakuumska destilacija, s katerima dobimo destilate, ki praviloma še niso primerni za uporabo. Po destilaciji sledijo številni procesi pretvorbe in obdelave ter čiščenja. Cilj teh postopkov je izboljšati kvaliteto dobljenih naftnih proizvodov. Med končnimi produkti predelave nafte se najpogosteje uporabljajo goriva, maziva, olja in asfalt. Pri vseh teh procesih pa tudi pri iskanju nafte in uporabi naftnih derivatov se pojavljajo škodljivi vplivi na okolje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Tudi letos srebro in bron na Evropski naravoslovni olimpijadi

avtor: Matej Huš

Zadnja leta je Slovenija čedalje uspešnejša na Evropski naravoslovni olimpijadi (EUSO – European Science Olympiad), kamor smo letos že deveto leto zapovrstjo poslali naši ekipi, saj tekmovalci vsako leto prinesejo domov vsaj eno srebrno medaljo. Letos ni bilo nič drugače in slovenski ekipi sta se domov vrnili s srebrno in bronasto medaljo, s čimer sta ponovili lanski rezultat.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Osnove procesov osmoze in biomimetičnih membran

avtor: Jasmina Korenak, Irena Petrinić, Claus Hélix-Nielsen

V zadnjih letih se tehnologija membran pogosto uporablja v procesih čiščenja odpadne vode in vode za proizvodnjo. Procesi membranske filtracije so enostavni za izvajanje in dajejo kakovostni produkt/filtrat, ki ga pridobimo brez dodatnih kemikalij. Ena od obetavnih tehnologij za proizvodnjo vode in obdelavo odpadnih voda je proces osmoze. Temelji na osnovi membranske filtracije, kjer je pogonska sila razlika osmotskih tlakov med dvema raztopinama, kar pomeni, da filtracija poteka brez dodatne porabe energije (zunanjega tlaka). Vendar pa še vedno obstajajo nekatere tehnološke pomanjkljivosti v selektivnosti in permeabilnosti membran ter energetski učinkovitosti procesa. Znano je, da proteini akvaporini v bioloških membranah izboljšajo prepustnost membrane in selektivnost, kar so znanstveniki izkoristili pri izdelavi polimernih membran. Vgradnja proteinov bistveno izboljša proces filtracije, zato je v zadnjem času veliko zanimanja glede uporabnosti akvaporinskih membran tudi pri procesih obdelave odpadne vode in proizvodnji pitne vode.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Kemijska sestava paradižnika v povezavi z izbranimi organoleptičnimi lastnostmi

avtor: Tilen Berglez, Pia Berglez

V članku so podani izsledki eksperimentalne študije o organoleptičnih lastnostih treh vzorcev paradižnika različnega geografskega izvora in rezultati kemijske študije, v okviru katere smo določevali vsebnosti nekaterih sestavin, ki vplivajo na okus paradižnika (sladkorji, kisline, soli, likopen, βkaroten, hlapne snovi). Ugotovili smo, da ima tisti paradižnik, ki so ga mladi potrošniki paradižnika ocenili po senzorični vrednosti najvišje, tudi najbolj ugodno razmerje teh sestavin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Forenzika v pouku kemije

avtor: Miha Slapničar, Iztok Devetak

Mediji vsakodnevno objavljajo resnične primere kriminalnih dejanj, kriminalne zgodbe pa se pojavljajo v priljubljeni literaturi in televizijskih serijah. Veliko forenzičnih preiskav, ki postopoma razkrivajo krute resnice kriminalnih dejanj, temelji na različnih naravoslovnih postopkih, ki jih učitelji lahko vključujejo v pouk kemije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


V občini Cerknica zaključili projekt odvajanja in čiščenje odpadnih voda v porečju Ljubljanice 2. sklop

avtor: Samo Mlinar, Helena Šlajnar

Celostna ureditve odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov v porečju Ljubljanice

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Vpliv soljenja cest na koncentracija soli v tleh

avtor: dr. Jani Zore, univ. dipl. inž. gradb.

Nekateri vplivi dejavnosti zimske službe na okolje so kvalitativno znani. Ni pa razpoložljivih podatkov o dejanski koncentraciji soli zaradi dejavnosti zimske službe v tleh, in kako se ta s časom spreminja. V prispevku je opisan poizkus ugotavljanja zasoljenosti tal ob cestah zaradi dejavnosti zimske službe v zimski sezoni 2014/2015. Glavni cilji raziskave so bili ugotavljanje koncentracije soli med zimsko sezono in v odvisnosti od vremenskih pojavov oziroma ukrepov zimske službe ter oddaljenosti od roba cestišča.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


BASF praznuje 150. obletnico z več kot tisoč gosti

avtor: Sporočilo za javnost

Inovacije, ki temeljijo na kemiji, so pomagale pri reševanju izzivov prihodnosti vse od leta 1865. Uradni govor nemške kanclerke Angele Merkel in predsednice nemške zvezne dežele PorenjePfalške Malu Dreyerja. Premiera skladatelja Michaela Nymana "8. simfonija: Vodni plesi" v izvedbi Kraljevega filharmoničnega orkestra

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Od štetja kapljic do kemijskih simulacij

avtor: Matej Huš

Kadar je rešitev dobro definiranega problema odvisna od velikega števila spremenljivk in vhodnih parametrov, je analitični pristop nemogoč, deterministične numerične metode pa so počasne in neučinkovite. Tipičen primer so računalniške simulacije kemijskih sistemov, kjer imamo že pri najenostavnejših atomskih sistemih opraviti z 6N podatki za vsak sistem. Neintuitivno se izkaže, da lahko z naključnimi pojavi take probleme hitro, učinkovito in natančno rešimo. Metoda Monte Carlo temelji na uporabi naključnih števil in predstavlja eno izmed najpomembnejših stohastičnih orodij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Sklepi 10. IRDO mednarodne konference "Družbena odgovornost in izzivi časa 2015"

avtor: Programski in Organizacijski odbor konference

145 udeležencev 10. IRDO mednarodne konference, ki je potekala 18. in 19. marca 2015 v Mariboru, je sprejelo več sklepov. Skupno sporočilo vseh pa je, da so vrednote vodilnih ključne za uveljavljanje družbene odgovornosti v podjetjih in organizacijah ter da je potrebno pričeti z zgodnjim izobraževanjem o družbeni odgovornosti ter meriti učinke lete dolgoročno. Strategija družbene odgovornosti Slovenije, ki je Slovenija še nima, bi bila pri tem zelo dobrodošla.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Harmoniziran pristop za povečanje dolgoročne okoljske učinkovitosti

avtor: Aleksandra Murks Bašič

Podatki o gibanju emisij TGP kažejo trend, ki je spodbuden za oblikovalce energetskih in podnebnih politik. Vendar pa bodo trenutni ukrepi in aktivnosti zadostili le izpolnjevanju srednjeročnih okoljskih ciljev, medtem ko bo za dosego dolgoročnih ciljev potrebno sprejeti dodatne ukrepe. V prispevku so opisani glavni elementi energetske in podnebne politike, ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na spremembe t.i. dopolnilnih politik. Ključna takšna politika, ki pa je nismo v tem prispevku obravnavali je prometna politika, katere cilj je zmanjšati emisije TGP za 60 % do leta 2050 glede na leto 1990 in bo lahko dosežen s preoblikovanjem celotnega prometnega sistema. Harmoniziran pristop, ki naj bi bil zasnovan na enostaven in učinkovit način, bo temeljil na novem evropskem postopku upravljanja podnebne in energetske politike in bi hkrati zagotovil usklajen prehod na konkurenčen, varen in trajnostni energetski sistem in gospodarstvo. Tisto, kar je potrebno izpostaviti je usklajeno medsebojno delovanje vseh krovnih politik ter ob tem upoštevati morebitne učinke na rast stroškov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Nov način pridobivanja revolucionarnega materiala, nanoceluloze – priložnost za industrijo

avtor: Brigita Pirc

Na Kemijskem inštitutu so razvili nov, inovativen in poceni postopek za pridobivanje nanoceluloze, po najmanj 5x nižji ceni od dosedanje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Problematika plastičnih vrečk

avtor: Katja Sreš

V Društvu Ekologi brez meja so v preteklosti že reševali problematiko plastičnih vrečk, letos pa svoje delo nadaljujejo. V sklopu projekta Vrečka na vrečko 2014 so pripravili rezultate raziskave o porabi plastičnih vrečk za enkratno uporabo, niso pa pozabili tudi na alternative plastičnim vrečkam. Evropska komisija in parlament sta se letos v mesecu novembru zavzela za 80odstotno zmanjšanje uporabe tankih plastičnih vrečk do leta 2019 in tudi drugje po svetu se dogajajo velike spremembe na tem področju (npr. v Kaliforniji v ZDA in Franciji), zato bodo v društvu nadaljevali s pobudami za uporabo vrečk za večkratno uporabo tudi v naslednjem letu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Ocenjevanje dosjejev fitofarmacevtskih sredstev na področju ostankov

avtor: Helena Baša Česnik

Za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, mora firma, ki želi proizvod tržiti, izdelati veliko študij. S stališča ostankov so potrebne študije metabolizma v rastlinah in živalih, poljski poskusi, študije krmljenja rejnih živali, študije procesiranja in študije v naslednjih kulturah. Cilji ocenjevanja ostankov so: a) določiti substance, katerih vsebnost spremljamo pri monitoringu za živila rastlinskega in živalskega izvora, b) preverjanje maksimalnih dovoljenih količin ostankov za živila rastlinskega in živalskega izvora in c) izdelava ocene tveganja za kronično in akutno izpostavljenost potrošnikov kot posledica vnosa ostankov pesticidov s hrano.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Oleogeli v živilstvu

avtor: Helena Abramovič

Geli so sistemi, kjer oblikuje trdna faza tridimenzionalno mrežo (ogrodje) v drugi (kontinuirna faza), ki je tekočina. Oleogeli so tisti geli, v katerih je kontinuirna faza olje. Prispevek predstavi nekaj snovi, ki v oleogelih tvorijo ogrodje in pojasni, kako lahko iz olj pripravimo izdelek, ki bo po svojih strukturnih lastnostih (tekstura, mazavost) podoben tistim izdelkom, ki jih pripravimo iz nasičenih maščob.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar-december 2015, št. 1


Proizvodnja papirjev iz papirnih odpadkov pri zaprtem krogotoku procesnih vod - 1. del

avtor: Nejc Zakrajšek

Papirni odpadki se vračajo nazaj v proizvodnjo večinoma iz gospodinjstev, pisarn in trgovskih centrov. Pred ponovno uporabo jih je treba zbrati, sortirati, prečistiti in po potrebi razsiviti. Vsi ti postopki dvigujejo ceno proizvodnje in hkrati pomenijo tudi določeno obremenitev za okolje, zato je treba že v proizvodnji papirjev iz primarnih vlaknin misliti na kakovost surovin in možnosti za njihovo ponovno uporabo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2014, št. 4


Biološko čiščenje tekstilnih odpadnih voda

avtor: Jana Ploder, Jasmina Korenak, Janja Trček, Irena Petrinić

Biološke metode so zaradi nizkih stroškov obratovanja, prijaznosti do okolja in uspešnosti zelo razširjene. Za odstranjevanje azo barvil so zadnja leta v uporabi sistemi, ki za razgradnjo leteh uporabljajo aktivno blato, ki je izpostavljeno anaerobnim (ali mikroaerofilnim) in aerobnim razmeram. Članek podrobneje opisuje proces biološke razgradnje ter pomembnost identifikacije prisotnosti mikroorganizmov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2014, št. 4


Male hidroelektrarne v Sloveniji danes in obeti za prihodnost

avtor: Andrej Kosmačin

Vodna energija je najpomembnejša evropska in svetovna tehnologija za proizvodnjo električne energije s področja obnovljivih virov po inštalirani moči in pridobljeni energiji. Življenjska doba hidroelektrarn je tudi do 100 let. Hidrologija je tudi v Sloveniji najbolj razširjen vir izrabe obnovljivih virov energije (OVE). Manjko je edino v malih hidroelektrarnah, ki bi jih lahko bilo več, če bi bili pogoji pridobivanja soglasij manj zapleteni in uporabniku prijaznejši. Energija iz MHE ima velik, a doslej le malo izkoriščen potencial, ki lahko pomembno prispeva k pokrivanju prihodnjih potreb po energiji. Precej prostora je še na voljo za izboljšave s pomočjo najnovejših tehnologij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2014, št. 4


Domača razkužila in čistila kot surovine za pridobivanje plinov

avtor: Tina Sluga, Žak Ruben Šinkovec

Idejo za poskus sva dobila ob preverjanju sestave nekaterih domačih čistil in razkužil. Zasledila sva, da nekatera čistila za steklo vsebujejo amonijak. To je brezbarven plin neprijetnega vonja, ki draži oči in povzroča glavobol. Ima manjšo gostoto od zraka in je dobro topen v vodi, v kateri tvori šibko bazo amonijev hidroksid. Svoje ime je dobil po oazi Amonij (danes Oaza Siva) v severni Afriki, saj so ga pridobivali najprej iz živalskih (kameljih) iztrebkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2014, št. 4


Histokemične tehnike

avtor: Miha Munda

Histokemija je skupno ime za vrsto kemičnih postopkov, ki jih izvajamo pri obdelavi tkiva za pregled pod mikroskopom in diagnostiko. Gre za znanstveno vejo, ki se ukvarja s kemično obdelavo tkiva, z namenom konzerviranja, adaptacije tkiva za kasnejšo obdelavo, predvsem pa gre za barvno dokazovanje raznih snovi v celicah ali v medceličnem prostoru. V histokemičnih postopkih tkivo najprej konzerviramo, potem ustrezno učvrstimo ali mehčamo za proces rezanja tkivnih rezin. Nato za namen dokazovanja določenih specifičnih spojin v tkivu tkivo z biokemičnimi reakcijami tako prepariramo, da lahko pod mikroskopom opazujemo barvne nianse, ki so posledica teh reakcij. Iz tega izpeljemo sklepe o sestavi tkiva, njegovi fiziološki funkciji ali zdravstvenem stanju osebe, ter v medicini postavimo diagnozo. Pri teh postopkih uporabljamo mnogo različnih kemičnih reakcij, ki so v dnevni histopatološki diagnostiki postale nepogrešljive v sodobnem medicinskem laboratoriju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2014, št. 4


Proizvodnja vodika iz organskih gospodainjskih odpadkov s procesom anaerobne mikrobne razgradnje

avtor: Aleš Zupančič, Jaka Šikonja, Ilja Gasan Osojnik Črnivec, Petra Muri, Boštjan Erjavec, Albin Pintar

Cilj raziskave je bil ugotoviti morebitno uporabo organskih gospodinjskih odpadkov za proizvodnjo vodika. Preučevali smo različne pogoje, ki vplivajo na potek anaerobne razgradnje organskih odpadkov, kot so začetna pH vrednost testne mešanice, obratovalna temperatura, temperaturna predobdelava inokuluma in vrsta inokuluma. Med fermentacijo smo merili pretok in celotni volumen plina iz bioreaktorja ter sproti določali njegovo sestavo. Po končanem postopku smo izračunali redukcijo organskih snovi kot merilo biološke razgradnje vhodnih substratov. Nastali plin je v povprečju vseboval 48 vol. % H2 , 50 vol. % CO2 , manjši odstotek N2 in sledove H2S. Optimalni pogoji za proizvodnjo biovodika so pri obratovalni temperaturi 45 °C in pH vrednosti 5,5. Z uporabo biološko pridelanega vodika v PEM gorivni celici pri ambientalnih pogojih (sobna temperatura, atmosferski tlak) smo ugotovili, da je sistem prav tako primeren za proizvodnjo električne energije. Na podlagi optimalnih pogojev, določenih v šaržnem režimu, smo skonstruirali sistem za kontinuirno proizvodnjo vodika s stalnim vnosom organskih odpadkov. Nastali vodik smo vodili na dve gorivni celici, nadalje povezani z električnim porabnikom – električno vetrnico. V kontinuirnem režimu obratovanja smo dosegli konstanten pretok vodika, visok izkoristek in stabilno obratovanje PEM gorivne celice (ηe = 47 %, V = 0,74 V, I = 0,53 A) s celokupnim izkoristkom procesa 0,24 kWhe/kg organske frakcije odpadkov. V raziskavi smo izdelali okolju prijazen sistem, v katerem se organski odpadki učinkovito uporabljajo za kontinuirano proizvodnjo vodika in električne energije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2014, št. 4


Uporabnost headspace solid-phase microextraction (HS-SPME) tehnike pri analizi arom v hrani in pijači

avtor: Helena Baša Česnik

V zadnjih letih za analizo arom v hrani in pijači pogosto uporabljajo mikroekstrakcijo iz plinske faze nad vzorcem na trdno fazo, tako imenovano headspace solidphase microextraction (HSSPME). Tehnika omogoča istočasno ekstrakcijo in koncentriranje hlapnih spojin iz vzorca na vlakno (fiber). Spojine, adsorbirane na vlakno, desorbirajo v injektorju plinskega kromatografa, jih ločijo na kromatografski koloni in detektirajo z masnim spektrometrom. Občutljivost tehnike je odvisna predvsem od izbire vlakna, temperature ekstrakcije ter morebitnega dodajanja vode in soli.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2014, št. 4


Kvalitativna uporaba biuretske, ksantoproteinske in ninhidrinske reakcije v šolskih laboratorijih

avtor: Marko Jeran, Milena Žohar, Metka Trobec

Beljakovine, peptidna vez in aminokisline so pojmi, s katerimi se srečamo že v osnovni šoli. Z dodatnim pridobljenim znanjem pa v srednji šoli razumemo njihovo delovanje in obstoj. Omenjene komponente lahko tudi dokažemo, tako kvalitativno kot kvantitativno. V omenjenem prispevku je prikazan kvalitativen pristop k dokaznim reakcijam iz skupine bioloških molekul. Reakcije, kot so biuretska, ksantoproteinska in ninhidrinska, so hitre in enostavne za rokovanje ter primerne za izvedbo in nadgradnjo znanja v osnovnih in srednjih šolah

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2014, št. 4


Voda brez H2O - anomalne lastnosti in struktura

avtor: Branislav Čabrić

Voda je nesporno najbolj znana in najpomembnejša kemijska spojina, vendar ima v primerjavi z drugimi tekočinami precej neobičajnih lastnosti. Ugotovljenih je štirideset takih anomalnih lastnosti, zaradi katerih je voda tako posebna. Za razlago teh lastnosti je predlaganih več različnih teoretičnih modelov, ki naj bi vsaj kvalitativno pojasnjevali vse te pojave, ki jih opisujemo kot anomalije vode. Nobenemu od modelov ne uspe razložiti vseh lastnosti, vsak od njih pa uspešno rešuje svoj del problema.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2014, št. 4


Rutenij – le eden od številnih elementov periodnega sistema – ali kaj več?

avtor: Sara Seršen, Iztok Turel

Od odkritja učinkov cisplatina na rakave celice v šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je zanimanje za anorganske koordinacijske spojine precej povečalo. V zadnjem desetletju poteka mnogo raziskav, ki se ukvarjajo s protirakavimi zdravili, usmerjenimi tudi na koordinacijske spojine drugih kovin. Med najzanimivejšimi so tiste, ki vsebujejo osrednji rutenijev ion. Rutenijeve spojine so se izkazale kot zelo uspešne tudi na več drugih področjih znanosti in tehnologije. Veliko možnih uporab se obeta tem spojinam predvsem na področju razvoja novih zdravil za zdravljenje različnih bolezni, barvil za sončne celice in katalitskih reakcij v organski in farmacevtski kemiji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2014, št. 4


Skupaj do celostne ureditve odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov

avtor: -

Namen projekta »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja – I. sklop« je odpraviti vrsto let trajajočo problematiko odvajanja in čiščenja odpadnih fekalnih voda, ki imajo negativne posledice na okolje in zdravje ljudi. V okviru projekta bodo izgrajeni kanalizacijski sistemi in čistilne naprave v porečju zgornje Save, in sicer v občinah Radovljica, Bohinj, Jesenice in Žirovnica. Izgradnja kanalizacijskega sistema zasleduje merila in kriterije Kohezijskega sklada, se pravi s kanalizacijskim sistemom in čistilnimi napravami opremiti območja poselitve z obremenitvijo, večjo od 2.000 PE, do višine 95 %. Skupna vrednost upravičenega dela celotnega projekta znaša 15.296.256,22 evrov brez DDV in ga bodo financirale sodelujoče občine, Kohezijski sklad EU in Ministrstvo RS za kmetijstvo in okolje. Prve aktivnosti so v občinah začeli izvajati maja 2013, projekt pa bo zaključen do konca leta 2015.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2014, št. 3


Program Zero Waste (http://zwia.org/)

avtor: Društvo Ekologi brez meja

Zero Waste presega zgolj ravnanje z odpadki, saj si preko uporabe načela podaljšane odgovornosti proizvajalca prizadeva za vzpostavitev krožnega gospodarstva in učinkovito rabo naravnih virov. Mednarodna Zero Waste Zveza je Zero Waste (nič odpadkov) definirala kot: »... Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjšata volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga ...«. Da je cilj nič odpadkov realno dosegljiv, dokazuje preko 200 lokalnih skupnosti v Evropi, ki že danes ločeno zberejo, ponovno uporabijo ali reciklirajo več kot 70 % komunalnih odpadkov, številne preko 80 ali celo 90 %. Mnoge med njimi so takšen cilj uspele doseči v manj kot letu dni, obenem pa ustvariti še nova delovna mesta in znižati stroške ravnanja z odpadki. Zero Waste Europe je organizirana preko nacionalnih Zero Waste organizacij, ki so odgovorne za promocijo Zero Waste na nacionalnem in lokalnem nivoju, upravljanje in nadzor mreže Zero Waste lokalnih skupnosti ter za sodelovanje in povezovanje s podjetji in političnimi odločevalci.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2014, št. 3


Mesto Masdar (Abu Dhabi)

avtor: Monika Grobnik, dr. Tjaša Griessler Bulc

Mesto Masdar, prikazano na Sliki 1, se nahaja v Združenih Arabskih Emiratih (ZAE). Je primer mesta prihodnosti, kjer so upoštevane najvišje možne mere trajnostnega razvoja. Zasnovano je na najmodernejši in najnovejši tehnologiji, ki zagotavlja mestu trajnostni razvoj na vseh področjih. V prispevku so predstavljene ideje in zasnove mesta prihodnosti oziroma, kako se v mestu pridobiva in shranjuje energijo, zmanjšuje količino odpadkov in porabo vode ter zmanjšuje izpuste emisij v ozračje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2014, št. 3


Trajnostno poročilo v luči nove zakonodaje

avtor: -

V strokovnih in poslovnih krogih se vedno bolj poudarjata trajnostni razvoj in družbena odgovornost. Trajnostni razvoj zadovoljuje sedanje potrebe, ne da bi pri tem ogrozil sposobnost zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Družbena odgovornost je opredeljena kot odgovornost podjetja za vplive svojih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje. Oba pojma sta soodvisna, saj je cilj družbene odgovornosti prispevati k trajnostnemu razvoju (Standard SIST ISO 26000, 2010). Prepričanje, da je en in edini cilj podjetij zadovoljevanje potreb in interesov le lastnikov, je napačno. Ob ustvarjanju dodane vrednosti morajo podjetja uresničevati pričakovanja in interese različnih deležnikov, ki so vpeti v poslovanje in delovanje podjetij, posredno ali neposredno, saj morajo biti poleg lastnikov zadovoljni tudi zaposleni, dobavitelji, kupci, regulatorji in širša družba. Deležnike je treba na ustrezen način obveščati, kako in s katerimi strategijami lahko podjetje dosega družbeno odgovornost. Pri tem si lahko pomagajo s trajnostnim poročilom.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2014, št. 3


Go v šoli in vrtcu

avtor: -

V okviru vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki smo ga v našem vrtcu poimenovali »Zajtrk treh okusov«, so otroci neprestano opazovali pridelavo hrane od semena do obroka (zajtrka). Otroci so spoznali, da so pridelki lahko primerni tudi za darilo in da se ljudje ekoloških lokalnih pridelkov zelo razveselijo.Ekološka lokalna samooskrba s hrano je zelo pomembna za zdravje ljudi in za okolje. Ugotovili smo tudi, da predšolski otroci kažejo velik interes za dejavnosti, ki potekajo v naravnem okolju, v katerem se otroci počutijo varni, umirjeni, inovativni, ustvarjalni, radovedni, sodelovalni...

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2014, št. 3


Zelene strehe in fasade kot del trajnostnega gradbeništva

avtor: Sonja Intihar, Miha Kavčič, Igor Plazl, J. Šumi, Saša Bavec, Polona Žnidaršič Plazl

Strehe in fasade, kjer so površine stavb delno ali v celoti prekrite z zelenim rastlinjem, postajajo vse pomembnejši del trajnostnega načrtovanja urbanih naselij. Tovrstni sistemi nudijo številne prednosti, kot so zadrževanje deževnice, zmanjševanje energijskih potreb po ogrevanju in hlajenju, zmanjševanje temperaturnega nihanja v notranjosti zgradb ter učinka toplotnega otoka, ki se v poletnih mesecih pojavlja v velikih mestih. Poleg tega zelene površine na stavbah omogočajo znatno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (CO2), ki ga zelene rastline pretvarjajo v kisik, obenem pa zrak očistijo prašnih delcev in ga osvežijo. V prispevku obravnavamo osnovne vidike trajnostnega gradbeništva, ki je predmet raziskav Kompetenčnega centra za trajnostno in inovativno gradbeništvo (KC TIGR), s poudarkom na razvoju vertikalnih panelnih plošč za ozelenitev fasad.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2014, št. 3


46. mednarodna kemijska olimpijada 2014 v Hanoju, Vietnam

avtor: Andrej Godec

Letošnja, že 46. Mednarodna kemijska olimpijada, je potekala od 20.7. do 29.7.2014, v Vietnamu. Slovensko ekipo so zastopali Bruno Marinič (II. gimnazija Maribor), Nejc Kejžar (I. gimnazija Celje), Jan Jelen (gimnazija Bežigrad) in Andraž Oštrek (gimnazija Kranj). Mentorja ekipe sva bila dr. Darko Dolenc in dr. Andrej Godec, oba FKKT.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2014, št. 3


Poletna šola kemijskih znanosti 2014

avtor: Andrej Godec

Poletna šola kemijskih znanosti 2014 je začela z delom 30. 6. 2014. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani smo gostili 16 slovenskih dijakinj in dijakov, ki so »garali« v naših laboratorijih. Poletno šolo organizira naša Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2014, št. 3


Vloga ogljikovega dioksida v mlečni industriji

avtor: Severina Aleksić in Andreja Goršek

V prispevku predstavljamo vlogo ogljikovega dioksida v mlečni industriji. Njegova prisotnost v končnih izdelkih namreč močno vpliva na njihove lastnosti, kakor tudi na rok uporabe. Problematiko smo obravnavali iz dveh vidikov: ogljikov dioksid se lahko z namenom zaviranja rasti mikroorganizmov nekaterim mlečnim izdelkom dodaja, sicer pa nastaja kot eden izmed produktov fermentacije mleka.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2014, št. 3


Dolga pot spoznavanja stereokemije

avtor: Miha Tišler

Opisano je odkrivanje strukturnih zakonitosti stereokemije organskih molekul in njihovo označevanje. Iskanje dejanske strukture kiralnih molekul in njihovo označevanje je bil dolgotrajen proces s številnimi fazami odkrivanja potankosti, delo številnih znanstvenikov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2014, št. 3


GO v šoli in vrtcu

avtor: Tatjana Pecin Završan

Širjenje projektnoraziskovalnega dela mladih na OŠ Polje predstavlja spremembo oz. novost, ki smo jo vpeljale učiteljice v svoje delo z učenci. Učencem in njihovim staršem smo predstavile primer projektnoraziskovalnega dela na področju geografije in ekologije kot naš raziskovalni model, s pomočjo katerega smo ugotavljali stanje poškodovanosti gozda v Mestni občini Ljubljana. Tako je nastala raziskovalna naloga, ki prek predstavljene vsebine nazorno predstavlja raziskovalno delo učencev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2014, št. 2


Razgradnja starih in poškodovanih avtomobilov in njihovo recikliranje - I. del

avtor: Branko Družina

Na koncu leta 2012 je bilo na svetu 1.1 milijarde avtomobilov. Še osem let nazaj jih je bilo 700 milijonov. To pomeni, da se je v osmih letih povečalo število avtomobilov za 400 milijonov. Predvidevanja so, da bo leta 2035 preko dve milijardi avtomobilov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2014, št. 2


Z integralnim učenjem do zelenega in krožnega gospodarstva za trajnostno prihodnost mladih

avtor: dr. Darja Piciga

Članek izhaja iz spoznanja, da mora pouk kemije za prihodnost upoštevati aktualne usmeritve v zeleno in krožno gospodarstvo, za katerega tudi v Sloveniji ustvarjamo novo znanje (prim. centri odličnosti), poleg tega se povečuje število podjetij, ki uvajajo zelene storitve in izdelke. Nadalje obravnava pomembno vlogo vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) pri prehodu v zeleno gospodarstvo in predstavlja nekatere dosežke in vire za pouk kemije. Zeleno in krožno gospodarstvo se podpirata tudi v drugih razvojnih strategijah EU in Slovenije (npr. za socialno podjetništvo), teoretski okvir integralne ekonomije pa omogoča njihovo povezovanje za vključitev v pouk o trajnostnem razvoju in pametno integracijo v celostni model za razvojni preboj – Integralna zelena Slovenija.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2014, št. 2


Trajnostno poročilo v luči nove zakonodaje

avtor: Irena Rode

V strokovnih in poslovnih krogih se vedno bolj poudarjata trajnostni razvoj in družbena odgovornost. Trajnostni razvoj zadovoljuje sedanje potrebe, ne da bi pri tem ogrozil sposobnost zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Družbena odgovornost je opredeljena kot odgovornost podjetja za vplive svojih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje. Oba pojma sta soodvisna, saj je cilj družbene odgovornosti prispevati k trajnostnemu razvoju (Standard SIST ISO 26000, 2010). Prepričanje, da je edini cilj podjetij zadovoljevanje potreb in interesov le lastnikov, je napačno. Ob ustvarjanju dodane vrednosti morajo podjetja uresničevati pričakovanja in interese različnih deležnikov, ki so vpeti v poslovanje in delovanje podjetij, posredno ali neposredno, saj morajo biti poleg lastnikov zadovoljni tudi zaposleni, dobavitelji, kupci, regulatorji in širša družba. Deležnike je treba na ustrezen način poučiti, kako in s katerimi strategijami lahko podjetje dosega družbeno odgovornost. Pri tem si lahko pomagajo s trajnostnim poročilom.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2014, št. 2


Srebro in bron na Evropski naravoslovni olimpijadi 2014

avtor: Matej Huš

Slovenija se je tudi osmo leto zapored merila na Evropski naravoslovni olimpijadi, ki je letos potekala med 30. marcem in 6. aprilom v Atenah. Na tekmovanje dijakov 1. in 2. letnikov (izjemoma tudi 3. letnikov, če v letu tekmovanja dijaki dopolnijo največ 17 let) srednjih šol sme vsaka država članica EU prijaviti dve ekipi s po tremi tekmovalci, ki tekmujejo v reševanju eksperimentalnih nalog s področij fizike, kemije in biologije. Letos je tekmovalo 50 ekip iz 25 držav, med njimi prvič tudi Hrvaška in Finska. Da bi bila evropska druščina popolna, manjkajo le Velika Britanija, ki je včasih že nastopala, ter Malta in Poljska.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2014, št. 2


Hidrofobne polimerne in kompozitne membrane ter njihova uporaba

avtor: Darko Drev

Hidrofobne polimerne in kompozitne membrane so zelo uporabne v oblačilni industriji, separacijskih procesih, senzorski tehniki itd. Pri oblačilih je pomembno, da preprečujejo prehod tekoče vode preko laminata, medtem ko vodno paro prepuščajo. Kadar se uporabljajo membrane kot filter mediji, pa je zelo pomembno, da se na njih ne tvorijo obloge. Obloge namreč zmanjšujejo pretok in na ta način ovirajo delovanje naprav. To je zelo pomembno pri filtraciji dimnih plinov, membranskih bioloških čistilnih napravah ter mnogih drugih separacijskih procesih, kjer je veliko delcev, ki lahko tvorijo obloge na membranah. Prav hidrofobne lastnosti so pomembne, da se na membranah na tvorijo obloge.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2014, št. 2


Meritve Curiejeve temperature z uporabo modificirane TGA aparature mehanokemijsko sintetiziranih nanozlitin

avtor: Irena Ban, Janja Stergar

Curiejeve temperature (Tc) se lahko določajo z različnimi metodami. Pri našem delu smo uporabili modificirano TGA aparaturo, ki smo jo opremili s permanentnim magnetom. S pomočjo prvih odvodov termomagnetnih krivulj (TM) smo opazovali termomagnetni odziv v odvisnosti od temperature. Za sintezo nanodelcev NiCu smo uporabili mehanokemijsko sintezo, kjer smo prahove Ni in Cu mleli v visokoenergijskih krogličnih mlinih v inertni atmosferi N2. Rezultati meritev Curiejevih temperatur in kalorimetričnih meritev kažejo, da imajo sintetizirane nanozlitine primerne lastnosti za uporabo v magnetni hipertermiji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2014, št. 2


Računalniško modeliranje in simulacije na področju kemije in okolja

avtor: Urban Bren

Letošnja Nobelova nagrada s področja kemije je bila podeljena raziskovalcem Ariehu Warshelu, Michaelu Levittu ter Martinu Karplusu za njihov prispevek k razvoju večskalnih simulacijskih pristopov. To je že tretja Nobelova nagrada s področja kemije v zgodovini podeljevanja, ki je bila posvečena polju molekularnega modeliranja in simulacij, popularno imenovanega tudi računalniška kemija. Tako je že skrajni čas, da to moderno področje raziskav približamo tudi slovenski zainteresirani javnosti, čemur je namenjen prav pričujoči prispevek. V uvodu najprej namenimo nekaj besed modelom in simulacijam, jedro članka nato preko prej omenjenih treh Nobelovih nagrad s področja kemije poda pregled polja molekularnega modeliranja in simulacij ter njegov zgodovinski razvoj, zaključek pa je namenjen položaju računalniške kemije v Sloveniji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2014, št. 2


Nove sintezne strategije v organski kemiji

avtor: Miha Tišler

Predstavljeni so nekateri novi sintezni pristopi načrtovanja organskih spojin, ki predstavljajo bolj učinkovite postopke in so istočasno za okolje manj obremenjujoči.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2014, št. 2


Zgodovina kemije in metoda F. Pregla

avtor: Dušan Krnel

Učenje in poučevanje naravoslovja se je v zadnjem desetletju usmerilo predvsem v učenje z razumevanjem. Didaktiki naravoslovnega izobraževanja ter raziskovalci z različnih področij, od razvojne psihologije do zgodovine in filozofije znanosti so izpostavili ključne dejavnike uspešnega pouka in učenja naravoslovja. Poudarjajo, naj bi bil pouk aktiven, kar pa ne pomeni le različne konkretne dejavnosti, temveč predvsem umsko aktivnost, zato ne le »handson«, temveč tudi »mind on«.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2014, št. 2


Priloga GO v šoli in vrtcu

avtor: -

Ekovrt? Da, v vsak slovenski vrtec in šolo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2014, št. 1


Izziv sedanjosti za prihodnost – izvedba elektro polnilne postaje

avtor: Andrej Kosmačin

Za zanesljivo in množično uporabo električnih vozil bo treba čimprej zgraditi ustrezno polnilno infrastrukturo. Z akcijskimi načrti na področju OVE je predvideno uvajanje novih energentov s poudarkom na uvajanju električnih vozil in zagotavljanju polnilne infrastrukture za električna vozila. V nacionalnem energetskem programu 2010−2020 je predvidenih več kot 1000 javnih polnilnih mest za električna akumulatorska vozila do leta 2015 in več kot 3000 do leta 2020.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2014, št. 1


14. posvetovanje z mednarodno udeležbo “Gospodarjenje z odpadki – Gzo’13” − sortiranje mešanih komunalnih odpadkov v zbirnem centru Spodnji Stari Grad, Krško

avtor: Jože Leskovar, Jože Kortnik

14. posvetovanje z mednarodno udeležbo »Gospodarjenje z odpadki − GzO'13« je potekala 3. septembra 2013 v Kulturnem domu Krško v Krškem. Organizatorji posvetovanja so Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo, Naravoslovnotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani (ULNTF, OGR), Slovensko rudarsko društvo inženirjev in tehnikov (SRDIT) in Okoljsko raziskovalni zavod (ORZ). Posvetovanje z mednarodno udeležbo GzO’13 je že tradicionalno potekalo pod pokroviteljstvom Republike Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) ter Občine Krško. V zbirnem centru Spodnji Stari Grad so v letu 2012 (17. 8. 2012) odprli novo sortirno linijo za izločanje koristnih frakcij iz masnega toka mešanih komunalnih odpadkov. Kapaciteta sortirne linije je 15 t/h mešanih komunalnih odpadkov, ki so v 80 % zbrani v vrečah. Separirajo se biološki odpadki (težka frakcija), folije, mešani papir, nemagnetne kovine, magnetne kovine, PET, trda plastika, sestavljena embalaža in odpadki za nadomestna goriva. Preostanki sortiranja končajo v stiskalnem kontejnerju, sekundar ne surovine pa se stisnejo s horizontalno (kanalno) balirko. Po enoletnem obratovanju linije se na odlagališču odlaga še samo 23 % odpadkov od skupne zbrane količine odpadkov v občini Krško oziroma 48 % odpadkov, pripeljanih na sortirno linijo. V članku so poleg poteka 14. posvetovanja z mednarodno udeležbo GzO'13 predstavljeni tudi način delovanja in rezultati enoletnega obratovanja sortirne linije za mešane komunalne odpadke v Zbirnem centru Spodnji Stari Grad v Krškem.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2014, št. 1


Hrana ni odpadek

avtor: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Med 16.–24. 11. 2013 je potekal letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov. Namen tega tedna je spodbujanje ozaveščenosti o trajnostnih virih in ravnanju z odpadki, kamor sodijo zmanjševanje količine odpadkov, ponovna uporaba izdelkov in recikliranje materialov. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v letošnjem letu opozarjalo predvsem na problematiko količin zavržene hrane.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2014, št. 1


eTRI načelo: ekologija

avtor: Petra Props, Dario Radošević

Povzetek:
Zadružnike Razvojne zadruge eTRI povezujejo na- čela ekologije, ergonomije in etične ekonomije. Pod- jetje Jazon izvaja storitve 3R iniciative (reduce, reu- se, recycle), ki med drugim vključujejo zbiranje su- rovin za ponovno uporabo in Zeleno oskrbo. Izobra- ževalne ustanove in podjetja pri trajnostnem razvoju družbe igrajo pomembno vlogo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2014, št. 1


Komunikator znanosti 2013

avtor: Majda Naji

Božična predavanja so največji vsakoletni dogodek na Kraljevem inštitutu v Londonu. Začela so se leta 1825 z Michaelom Faradayem in s triletno prekinitvijo zaradi druge svetovne vojne trajajo vse do danes. Postala so del britanske božične tradicije za veliko število generacij. Po pomembnosti jih v Angliji velikokrat primerjajo z vsakoletno božično poslanico angleške kraljice.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2014, št. 1


Naloge na 45. mednarodni kemijski olimpiadi 2013 v Moskvi

avtor: prevedla Andrej Godec, Darko Dolenc

Primeri nalog iz mednarodne kemijske olimpiade 2013

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2014, št. 1


Nekatera dejstva o kajenju tobaka

avtor: Helena Koprivnikar

Kajenje povzroča številne bolezni in zdravstvene težave, predvsem različna rakava obolenja, bolezni srca in ožilja ter bolezni dihal, in v Sloveniji vsako leto povzroči smrt 3.600 kadilcev, od tega 900 pred 60. letom starosti. Kadilci namreč v svoje telo s kajenjem vnašajo številne rakotvorne, strupene in zasvojljive snovi. Bolezni, zdravstvene težave, smrti in stroške, ki jih povzroča kajenje, lahko preprečimo z uvedbo dokazano učinkovitih ukrepov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2014, št. 1


Tehnika Stir bar sorptive extraction (SBSE) in njena uporabnost

avtor: Helena Baša Česnik

Sorpcijska ekstrakcija na mešalno paličico (Stir bar sorptive extraction, SBSE) je ekstrakcijska tehnika za koncentriranje organskih spojin predvsem iz tekočih medijev. Spojine v vzorcu ekstrahirajo na mešalno paličico, ki je prekrita s plastjo sorbenta. Nato adsorbirane spojine termično desorbirajo in analizirajo s plinskim kromatografom ali jih desorbirajo v organsko topilo in analizirajo s tekočinskim kromatografom. Tehniko so uspešno uporabili za analizo sledi na področju okolja, biomedicine ali hrane.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2014, št. 1


Porozni polimerni materiali

avtor: Muzafera Paljevac, Peter Kranjc

S tehnikami koloidnih šablon in kristalov soli lahko v polimernem materialu ustvarimo makropore, mikropore pa lahko dosežemo z uporabo porogenih topil in zamreženjem. S primerno uporabo polimerizacijskih pogojev lahko dokaj natančno vplivamo na morfologijo in porozno strukturo pripravljenega polimera.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2014, št. 1


Opredelitev kislin in baz v učbenikih za kemijo od leta 1856 do leta 1939

avtor: Saša A. Glažar, Miha Zadnik, Brigita Žnidaršič

Za spoznavanje in razumevanje kemijskih pojmov je pomembno tudi poznavanje razvoja strokovnega izražanja in poimenovanja snovi v maternem jeziku. Ena izmed vsebin kemije, s katero se srečamo v življenju in je vključena v učbenike za kemijo od osnovne šole naprej, je poznavanje kislin in baz. V desetih pregledanih in analiziranih knjigah in učbenikih od leta 1856 do leta 1939 so podane opredelitve za kisline in baze s primeri. Izhodišče za opredelitev kislin in baz so njihove makroskopske lastnosti predvsem njihov kislioziroma lužnati okus, reaktivnost in značilno obarvanje rastlinskih barvil. Poleg makroskopskih lastnosti je v opredelitvah pogosto navedena tudi njihova zgradba, ki pa se z leti spreminja. Jezik v knjigi Matije Vertovca iz leta 1856 je težje razumljiv, imena snovi je poslovenil na osnovi njihovega imenovanj v drugih jezikih, predvsem nemškem. Že v učbeniku Avgusta Deckerja iz leta 1876 pa je zaslediti sodobnejši pristop pri strokovnem izražanju in poimenovanju snovi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2014, št. 1


Naj uporabljene stvari zaživijo novo življenje v Centru ponovne uporabe

avtor: -

V Ljubljani se je odprl Center ponovne uporabe, kjer lahko po simboličnih cenah kupite še uporabne stvari za svoj dom.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2013, št. 4


Pedagoška delavnica Phila Smitha
Učiteljeva vloga v vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj

avtor: Derrick Jensen

Je to samo standard? “.....dejstvo ostaja, če vi sodite moje delo, ali delo kogar koli drugega, z najbolj cenjenim standardom od vseh in z edinim standardom, ki je resnično pomemben, in to je zdravje planeta, je moje delo (ali delo kogarkoli drugega) popolni neuspeh.« Ker moje delo ni ustavilo morije. Niti delo kogar koli drugega. Mi je nismo niti upočasnili«. Neprijetno je razlagati, zakaj je edini standard, ki je resnično pomemben, v tem trenutku naša najmanjša težava. Zdravje planeta je edini standard, ki je pomemben, kajti brez živega planeta ni nič več pomembno, ker nič več ne obstaja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2013, št. 4


Recikliranje plastičnih mas II.

avtor: Branko Družina

Glede na proizvodnjo plastike, ki vsako leto (zdaj preseže) količina 270 milijonov ton (to je 270. 000.000.000 kg), je vredno plastiko tudi reciklirati, saj se porabi za izdelavo plastičnih mas približno 6 % svetovne (ali več) proizvodnje nafte, v ozračje pa se sprosti kar 6 kg ogljikovega dioksida na kilogram plastike. To je izredno velika količina toplogrednih plinov in če proizvodnjo plastičnih mas, 270.000.000.000 kg, pomnožimo s 6 kg CO2 dobimo 1670.000.000.000 kilogramov CO2. Poleg energije, ki jo porabimo za izdelavo različnih plastičnih izdelkov, so to ogromne številke in veliko denarja. Plastične mase predstavljajo približno 20 % trdnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih. Trenutno se reciklira le okoli 3,5 % plastičnih mas, kar je zelo malo, v primerjavi s 34 % recikliranega papirja, 22 % stekla in 30 % kovin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2013, št. 4


Zelene storitve ravnanja z odpadki

avtor: Vesna Tomše

Spremembe na področju odpadkovne zakonodaje vnašajo v slovenski prostor večjo preglednost in jasne zahteve, kako naj podjetja z odpadki ravnajo. Velikokrat pa se ustavi pri izvedbi. Zato smo v podjetju Interseroh razvili novo vejo dejavnosti, ki je namenjena izključno doseganju in preseganju zakonodajnih zahtev na področju odpadkov ter nadzor nad stroški.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2013, št. 4


Vetrne elektrarne v Sloveniji danes in pogled v prihodnost

avtor: Andrej Kosmačin

Za letošnje leto je napovedan povečan obseg subvencij za vetrne elektrarne. Ta vir je namreč še skoraj povsem neizkoriščen, pred časom je začela delovati tudi prva vetrnica, načrtovanih pa je že več novih. Za male vetrne elektrarne do vključno 50 kW so razmere v Sloveniji primerne tako po naravnih danostih kot tudi po zakonodaji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2013, št. 4


Priloga GO - v šoli in vrtcu

avtor: -

Človek je izgubil stik z naravo, kljub temu da je del narave, kompas kaže v napačno smer. Če želimo spremeniti svet oziroma družbo, moramo začeti pri najmlajših otrocih. Otroci so tisti, na katerih gradimo prihodnost. To neverjetno poslanstvo imamo vzgojiteljice in vzgojitelji v vrtcih. S svojim vzgledom vzgajamo otroke in njihove starše. V našem vrtcu se zavedamo, da izkustveno učenje v predšolskem obdobju obrodi najboljše sadove.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2013, št. 4


Naloge na 45. mednarodni kemijski olimpiadi 2013 v Moskvi

avtor: Andrej Godec

Na letošnji olimpiadi so Slovenijo zastopali Nejc Čeplak, Patrik Gubeljak, Samo Roškar (vsi II. gimnazija Maribor), in Matic Proj (gimnazija Škofja Loka).Spremljalasvajihmentorjadr.DarkoDolenc in dr. Andrej Godec, oba FKKT.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2013, št. 4


Poletna šola kemijskih znanosti 2013

avtor: Andrej Godec

Poletna šola kemijskih znanosti 2013 je potekala od ponedeljka, 1. 7. 2013, do petka, 5. 7. 2013. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani smo gostili 16 slovenskih dijakinj in dijakov, ki so skozi delo v laboratorijih spoznavali različna področja kemije, biokemije in kemijskega inženirstva. Poletna šola kemijskih znanosti poteka ob sodelovanju Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Zveze za tehnično kulturo Slovenije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2013, št. 4


Prenova kemijske učilnice

avtor: Irena Drole

V letu 2011 smo na osnovni šoli v Tolminu prenovili kemijsko učilnico. Pri prenovi smo nekatere osnovne elemente učilnice preoblikovali v učila in učne pripomočke, ki jih s pridom uporabljamo pri pouku kemije v osmem in devetem razredu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2013, št. 4


Kompozitne plombe – spremljanje reakcije utrjevanja

avtor: Danica Kunaver

V prispevku avtorica opiše dve vrsti zobnih plomb, amalgamske in kompozitne. Ker so slednje zanimive tudi zaradi svoje sestave in načina utrjevanja, so predstavljene osnovne sestavine kompozitne plombe. Utrjevanje je spremljala z diferenčno dinamično kalorimetrijo, sklopljeno z virom UV svetlobe, in ugotovila, da je potrebna določena količina UV svetlobe, da dobimo popolnoma utrjeno kompozitno plombo. Prav tako je zanimiva primerjava FTIR spektrov neutrjenega in utrjenega kompozita, kjer lahko vidimo razliko v kemijski strukturi po utrjevanju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2013, št. 4


Razvoj novega zdravila

avtor: Tihomir Tomačić

Razvoj novega zdravila je kompleksen, dolgotrajen in drag proces, pri katerem se soočamo z različnimi problemi v različnih fazah razvoja. Začne se z izborom tarče, ki je povezana z boleznijo, ki jo želimo zdraviti, identifikacijo aktivnih spojin ali zadetkov, optimizacijo zadetkov do spojine vodnice in z nadaljnjim izboljšanjem lete do kandidata za klinično preskušanje. Temu predkliničnemu delu razvoja nato sledi klinični, v katerem poskušajo dokazati kakovost, učinkovitost in varnost potencialnega novega zdravila na ljudeh. Če je novo zdravilo uspešno v vseh fazah razvoja, farmacevtsko podjetje lahko pridobi dovoljenje za promet z zdravilom in tako postane zdravilo na voljo za predpisovanje v terapiji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2013, št. 4


Metoda za določevanje ostankov ditiokarbamatov in tiuram disulfida nekoč in danes

avtor: Helena Baša Česnik

Soli alifatskih ditiokarbamatov (npr. mankozeb, maneb, propineb, metiram, ciram in cineb) in tiuram disulfidov (npr. tiram) pogosto uporabljajo kot fungicide širokega spektra delovanja za tretiranje sadja in zelenjave. Ostanke teh fungicidov določajo neselektivno; njihova vsota je izražena kot ogljikov disulfid. Princip metode je kislinska hidroliza pri visoki temperaturi, pri čemer nastane ogljikov disulfid. Temu sledi starejši princip – spektrofotometrična določitev, ali novejši – kromatografska določitev. Kromatografska metoda je hitrejša, bolj občutljiva in ima manj možnosti za interference.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2013, št. 4


Teorije, zakoni in hipoteze

avtor: Jennifer Maeng, Randy Bell

Kakšna je zveza med hipotezo, znanstveno teorijo in zakonom? Večina učencev odgovori na to vprašanja s posplošenim razumevanjem, ki je razširjeno tudi v širši javnosti. Hipoteze so nekakšna premišljena ugibanja, teorije so ideje brez konkretnih vsebin in zakoni so dokazane teorije, ki so prestale ponavljajoča se preverjanja in niso več predmet razprav. Kako pa so ta pojmovanja povezana z znanstvenim pogledom na hipotezo, teorijo in zakon? Večina učencev je mnenja, da hipoteze uporabljamo za razvijanje teorij, ki jih preverjamo z različnimi poskusi, in ko te uspešno prestanejo, postanejo zakoni. Kako naj bi učencem približali ustreznejše razumevanje zveze med temi tremi pojmi, takšno, ki danes velja v znanstveni skupnosti? Pričujoči članek opisuje učno enoto, ki razvija razumevanje, kaj je teorija, hipoteza in zakon v kontekstu plinskih zakonov in kinetične teorije plinov (KTP).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2013, št. 4


Priloga GO v šoli in vrtcu

avtor: -

Odpadki so posledica našega načina življenja. Njihovo nastajanje povzroča vse več izdelkov in krajša življenjska doba leteh. Vse več je odpadkov, ki niso podvrženi naravnemu procesu razpadanja. Zato je treba vzpostaviti sistem odgovornega ravnanja z odpadki, v katerega bomo vključili tako posameznike kot tiste, ki povzročajo odpadke. Razveseljivo je, da se odnos do odpadkov spreminja. Slednji niso več nekaj odvečnega, kar sodi zgolj na odlagališča, ampak danes predstavljajo potencialne surovine. Pri tem procesu preobrazbe odpadkov v ponovno uporabne surovine lahko sodelujemo prav vsi, in sicer z ločenim zbiranjem odpadkov na izvoru. Tako pomembno prispevamo k možnosti njihove ponovne uporabe. Na odlagališčih bodo tako končali le odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali koristno uporabiti. To določa tudi zakonodaja EU, saj je dolgoročni cilj EU, da do leta 2050 zmanjša količino končnih odpadkov za 50 %.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2013, št. 3


Učinkovitost zeolitov pri odstranjevanju kromovih(VI) ionov iz modelnih vod

avtor: Marjana Simonič, Matjaž Kristl

Izcedne vode predstavljajo nevarnost za okolje, ker vsebujejo veliko organskih in anorganskih komponent ter težkih kovin. Namen prispevka je proučiti učinkovitost adsorpcije Cr(VI) na različne tipe zeolitov. Preučevali smo sintetične zeolite 4A (Silkem, Kidričevo) in 13 X (Petro Chemicals Limited, Indija) v modificirani in nemodificirani obliki ter naravni zeolit (NZ, Kosovo). Pripravili smo modelne raztopine kroma, opravili adsorpcijo in izmerili končne koncentracije kroma po adsorpciji pri različnih pogojih: pH raztopine, čas adsorpcije, modifikacija z železovim kloridom, NaCl in kombinacijo. Posneli smo rentgentske praškovne difraktograme uporabljenih zeolitov pred adsorpcijo in po njej. Ugotovili smo, da je najbolj učinkovit zeolit 13 X, modificiran s FeCl3 pri pH vrednosti 5. Pri navedenih pogojih smo odstranili do 99 % Cr(VI) iz modelnih raztopin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2013, št. 3


Čista zmaga, trajnostni športni dogodki

avtor: Umanotera

V Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, julija zaključujejo projekt »ČISTA ZMAGA − Trajnostni športni dogodki«, ki je potekal od začetka leta 2012. Namen projekta je prek športnih dogodkov doseči spremembe v delovanju posameznikov in organizacij ter tako prispevati k doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2013, št. 3


Kako izdelati načrt gospodarjenja z odpadki?

avtor: Monika Zornik

Praksa je pokazala, da je NGO koristen pripomoček za uvajanje načinov sodobnega ravnanja in gospodarjenja z odpadki. Vključuje namreč potrebno opremo, naloge posameznih nosilcev ukrepov, zahteva pa tudi določitev možnih rešitev za posamezne vrste odpadkov, vključno z njihovim evidentiranjem in spremljanjem masnega toka odpadkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2013, št. 3


Baker v tleh – res tako nedolžen, kot je videti?

avtor: Irena Kurajić

Baker je mikrohranilo za mikroorganizme, rastline, živali in človeka, če je prisoten v majhnih količinah. V tleh se veže na organsko snov, železove in manganove okside ter glinene minerale, zato se težko premešča po talnem profilu. Velike količine bakra najdemo zlasti v vinogradniških tleh zaradi uporabe bakrovih fungicidov. Z leti kmetijske rabe se baker kopiči v zgornjih plasteh tal, pri večjih količinah pa začne delovati toksično. Baker zmanjšuje število talnih bakterij, spreminja vrstno in številčno sestavo združbe talnih mikroorganizmov in zmanjšuje njihovo encimsko aktivnost. Na ta način posredno vpliva zlasti na kroženje ogljika in fosforja v tleh, upočasnita se mineralizacija in humifikacija organskih snovi ter se posledično zmanjša rodovitnost tal. Zaradi negativnih vplivov bakra na človeka in okolje je smiselno zmanjšati uporabo bakrovih pripravkov ob sočasni skrbi za vsaj 2 % organske snovi v tleh ter vzdrževanju pH tal nad 5,5. V takih pogojih je namreč večina bakra nedostopna in je negativni vpliv na organizme in okolje manjši.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2013, št. 3


Zeleni procesi s sub- in superkritičnimi fluidi

avtor: Mojca Škerget, Irena Pavlovič, Željko Knez

Superkritični fluidi veljajo za okolju prijazne medije, ki lahko nadomestijo organska topila v kemijskih in fizikalnih procesih. V prispevku so predstavljene lastnosti subin superkritičnih fluidov ter visokotlačni procesi in produkti na osnovi teh fluidov. Podrobneje so predstavljeni procesi, kot so ekstrakcija, mikronizacija in hidrotermične reakcije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2013, št. 3


Plinska kromatografija in masna spektrometrija

avtor: Maša Islamčevič Razboršek

V današnjem času so kromatografske metode najpogosteje uporabljene tehnike za analizo in ločevanje kompleksnih zmesi različnih spojin. Uporabljajo se pri raziskavah in razvoju v kemiji, farmaciji, medicini in sorodnih vedah pri kontroli kakovosti surovin, polizdelkov in končnih izdelkov, v okoljskih analizah itd. Lahko pa jih uporabimo tudi na preparativnem nivoju kot eno izmed tehnik v proizvodnem procesu, predvsem v farmacevtski industriji. Kromatografske tehnike omogočajo kvalitativno in kvantitativno ločevanje in določanje spojin v kompleksnih vzorcih. Pogosto se uporabljajo kot sklopljene tehnike, kjer gre navadno za kombinacijo kromatografskih in spektroskopskih metod, npr. plinska kromatografija z masno spektrometrijo (GCMS), tekočinska kromatografija z masno spektrometrijo (LCMS), tekočinska kromatografija z diodnim detektorjem (LCDAD) itd. V prispevku smo predstavili sklopljeno tehniko plinske kromatografije z masno spektrometrijo (GCMS). Prispevek predstavlja teoretični uvod v obsežno in zanimivo temo o kromatografiji. O plinski kromatografiji in masni spektrometriji daje informacije, ki se lahko uporabljajo pri strokovnem in raziskovalnem delu na različnih naravoslovnih področjih, kot so kemija, farmacija in medicina.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2013, št. 3


Trije poskusi J. L. Gay-Lussaca

avtor: Janez Strnad

Ime »gas« so menda izpeljali iz »kaosa«. Zares se plini razširijo v ves prostor, ki je na voljo. Vendar se vsi plini vedejo enotno. To je v času, ko se kemija še ni ločila od fizike, pripeljalo do temeljnih spoznanj. Zasluge za to si je s tremi vrstami poskusov pridobil JosephLouis GayLussac. Njegovi poskusi so odprli pot razumevanju atomske zgradbe snovi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2013, št. 3


Priloga GO

avtor: Jože Podgoršek

Prostor, v katerem živimo, je odraz našega delovanja in okoljske ozaveščenosti. In pri tem ne mislimo le na domače in poklicno okolje, temveč na okolje, ki nas obkroža in v katerem preživljamo tudi prostočasne aktivnosti. Zaradi tega je vsakdo izmed nas odgovoren, da razumno gospodari z okoljem, v katerega posega. Posegamo pa vse bolj v neokrnjene habitate, kot so gozdni habitati, pa naj bo to zaradi ekonomskega izkoriščanja, sprehoda ali izobraževanja – ogleda gozdne biodiverzitete. Zanimanje za divje živali, za izjemna drevesa in podobno nas sili, da gremo vse globlje v gozd proti divjini, pri tem pa pogosto za sabo puščamo nesprejemljive posledice in se obnašamo kot slabi gospodarji okolja. dejstvo, da vse več ljudi prosti čas preživlja v naravnem okolju, pri čemer se želi še izobraževati (aktivne počitnice), naravovarstvenike navdaja z zaskrbljenostjo za okolje. Zato je treba poiskati drugačne rešitve in ideje, kako aktivno gibanje v naravnem okolju približati širši javnosti brez nevarnosti za degradacijo okolja in biodiverzitete. In ena od rešitev je zagotovo ograjeno goji šče divjih živali v njihovem naravnem okolju, ali obora, kot to strokovno imenujemo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2013, št. 2


Okoljska celovitost in stabilnost tržnih emisijskih mehanizmov

avtor: Aleksandra Murks-Bašič

Ena izmed najpomembnejših lastnosti obstoječih in novih tržnih mehanizmov na področju zmanjševa nja emisij toplogrednih plinov je zagotavljanje okolj ske celovitosti in vzdrževanje trajnostne stabilnosti. Spremembe v pripadajočih politikah morajo omogo čiti posameznim državam nemoten prehod na trajno stna gospodarstva. Jedro vsakega tržnega mehaniz ma je zagotavljanje pravilnega cenovnega signala, ki spodbuja zmanjševanje emisij na stroškovno in okolj sko učinkovit način. Shema trgovanja z emisijami kot eden izmed najbolj razširjenih tržnih mehanizmov mora doseči takšno razvojno stopnjo, ki bo spodbujala učinkovite naložbe v nizkoogljične tehnologije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2013, št. 2


Recikliranje plastičnih mas I.

avtor: Branko Družina

Recikliranje je predelava že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu. Namen recikliranja je zmanjšanje trošenja potencialno uporabnih snovi, zmanjšanje porabe svežih surovin in energije ter preprečevanja onesnaženja zraka (s sežigom), vode in zemlje (divja odlaganja na odlagališčih).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2013, št. 2


Energetska učinkovitost v prometu in električna vozila

avtor: Dejan Boštjančič

Promet je v svojem bistvu neprijazen do okolja. Povzroča številne probleme, kot so emisije CO2 ter predvsem onesnaženost zraka. V Sloveniji vsako leto zaradi onesnaženosti zraka z delci PM10 umre več ljudi kot v prometnih nesrečah. Otroci so še posebej ogroženi. V Sloveniji smo zelo spremenili vzorce mobilnosti. Prebivalci so opustili javni prevoz in za svoje potrebe po mobilnosti uporabljajo večinoma osebno vozilo. Tako si za prihod na delo kot tudi pri ostalih opravkih prevoza ne znamo več predstavljati brez osebnega vozila. Negativne posledice spremenjenega obnašanja prenašamo tudi na otroke oziroma mladino, kjer smo starši postali taksisti svojih otrok. Tudi če stanujemo le ulico stran od šole, svojega otroka z osebnim vozilom pripeljemo v šolo, kar ima za posledico onesnaževanje zraka v bližini šol ter ustvarjanje prometnih 'zamaškov'. Nujno moramo poiskati alternativne oblike mobilnosti. Zaradi šibkega javnega prevoza se kot alternativa in dopolnitev letega ponujajo električna vozila, ki so na pragu tehnološkega in tržnega preboja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2013, št. 2


Slovenija dvakrat srebrna na Evropski naravoslovni olimpijadi 2013

avtor: Matej Huš

Že sedmo leto zapored se je Slovenija udeležila Evropske naravoslovne olimpijade, kjer se vsako leto tekmovalci držav Evropske unije med seboj pomerijo v znanju in eksperimentalnih veščinah fizike, kemije in biologije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2013, št. 2


Zeoliti – naravni zdravilci II.

avtor: Martina Perc Tratnjek, Branko Družina

Zeoliti imajo sposobnost adsorpcije molekul ustreznega prečnega premera (vloga molekularnih sit) ter za ionsko izmenjavo njihovih sestavnih kationov brez večjih sprememb njihove strukture. Izkoriščanje teh lastnosti je poudarjala uporaba zeolitov v številnih industrijskih in kmetijskih programih in še posebej v prehrani živali od sredine leta 1960.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2013, št. 2


Računalniško modeliranje SN2 reakcije z metodo empirične valenčne vezi (EVB)

avtor: Miha Purg, Matej Repič, Janez Mavri

Molekularno modeliranje je hitro rastoče interdisciplinarno področje, kjer z uporabo računalnikov računamo lastnosti molekul in reakcij. Prišli smo v obdobje, ko so zapleteni kvantni izračuni časovno gledano smiselni tudi za navadne uporabnike brez superračunalnikov. V tem članku opisujemo modeliranje kinetike in termodinamike reakcije SN2 iz prvih principov in z metodo empirične valenčne vezi (EVB) [1]. Rezultate izračunov smo primerjali z eksperimentalnimi podatki in pokazali, da lahko ta pristop uporabimo tudi za modeliranje encimskih reakcij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2013, št. 2


Ob stoti obletnici podelitve Nobelove nagrade za kemijo za Grignardovo reakcijo

avtor: Miha Tišler

V članku opisujemo okoliščine odkritja in uporabe organokovinskih spojin, v prvi vrsti Grignardovo reakcijo, za katero je prejel Victor Grignard Nobelovo nagrado za kemijo leta 1912. V nadaljevanju so opisane tudi nekatere pomembne organolitijeve, organocinkove in organobakrove spojine, njihova priprava in pretvorbe.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2013, št. 2


Klorova(VII) kislina (HClO4) ni najmočnejša kislina

avtor: Franc Perdih

Neredko lahko naletimo na navedbo, da je klorova(VII) kislina (perklorova kislina, HClO4) najmočnejša kislina. Trditev je nastala verjetno zaradi želje po poudarku, da je klorova(VII) kislina močnejša od žveplove kisline (H2SO4) ali pa zaradi primerjave jakosti zgolj najbolj znanih kislin, kot so halogenovodikove kisline in osnovne oksidokisline klora, žvepla, dušika in fosforja. Močnejše od klorove(VII) kisline so namreč fluorosulfonska kislina (HSO3F) in trifluorometansulfonska kislina (CF3SO3H) ter druge kisline, ki sodijo med superkisline, s katerimi se je intenzivno ukvarjal George Olah, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1994. Na srednješolskem nivoju in na ravni prvega letnika univerzitetnega študija pa je še vedno smiselno poudariti, da je klorova(VII) kislina močnejša od žveplove kisline, in jo tako umestiti kot »eno izmed najmočnejših kislin«.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2013, št. 2


Ekološki projekt na Gimnaziji Bežigrad: Hidroenergija

avtor: 3 G razred

Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije, in sicer proizvedemo kar 21,6 % celotne električne energije na svetu z izkoriščanjem hidroenergije. To energijo izkoriščamo s hidroelektrarnami, količina pridobljene energije pa je odvisna od višinske razlike vodnega padca ter količine vode.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2013, št. 1


Energetsko učinkovit projekt OŠ Brezovica

avtor: Marija Premrl

Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani je na 14. dnevih energetikov doživela potrditev, da je varovanje okolja in varčevanje z energijo pomembna pot v prihodnost. Tako je bil prizidek k šoli razglašen za najboljši energetsko učinkovit projekt. Prav tako pa so bralci revije Finance v isti kategoriji našemu prizidku namenili največ glasov. Projekt je bil zasnovan tako, da ni izbrisal dotedanje zgodovine, ampak je arhitekt želel z njim povezati preteklost s prihodnostjo in seveda čim manj materiala zavreči ter ga ponovno uporabiti. Dobili smo sodobno zgradbo z inovativnimi detajli, ki imajo vsak svoj pomen. V prizidku je veliko inovacij, ki poskrbijo za večje ugodje učencev in delavcev v zgradbi tako pozimi kot poleti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2013, št. 1


Partnersko kmetijstvo – preprost in učinkovit sistem prehranske verige

avtor: Anja Horvat Jeromel

Partnersko kmetijstvo kot oblika distribucije svežih živil se je začelo že v 60. letih v Nemčiji, Švici in na Japonskem, nato se je v 80. razširilo tudi v Združene države in se potem znova vrnilo v Evropo – v Veliko Britanijo in Francijo. Partnersko kmetijsko kot nova oblika socialnegaekonomskega modela pa se je do danes uspešno razširilo tudi v Sloveniji. Prek partnerskega kmetijstva se lahko vsi, ki nimajo svojega vrta, povežejo z ekološko kmetijo, ki postane njihova kmetija in jim celotno sezono dostavlja svežo domačo sezonsko hrano. Na ta način pridejo do kakovostnih, cenovno ugodnih živil iz preverjenega vira, hkrati pa malim kmetom omogočijo preživetje, manjša tržna tveganja, socialno varnost, solidarnost in lokalno etično potrošnjo. Ekološko v pravem pomenu besede tako pomeni lokalno. S tem se ohranja tradicijo, povezavo mesta in podeželja, biološko pestrost, zdravje, povezanost z naravo, okoljem. Zmanjšuje se emisije v okolje, ustvarja se manj embalaže in spodbuja se recikliranje. Pridelava kakovostne hrane in svojevrstna distribucija ponujata kar nekaj različnih oblik organizacije oziroma povezave med kmeti in odjemalci. Navadno pa si vsaka kmetija ta odnos uredi tako, da ustreza njenim specifikam.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2013, št. 1


Možnost uporabe očiščene odpadne vode za namakanje v kmetijstvu

avtor: Darko Drev, Jana Meljo, Tanja Mohorko

Današnje stanje tehnike omogoča tako učinkovito čiščenje odpadnih voda, da je možna njihova uporaba za namakanje v kmetijstvu in v mnoge druge namene. Še pomembnejše pa je dejstvo, da dosegajo popolno mikrobiološko čiščenje, kar je osnovni pogoj za uporabo očiščene odpadne vode za namakanje v kmetijstvu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2013, št. 1


Izkustveni pristop, da ali ne?

avtor: Margareta Vrtačnik in Lea Janežič

V prispevku so opisani rezultati izvedbe izkustvenega pristopa, zasnovanega na enoti »Ocena učinkovitosti metod odstranjevanja bakrovih ionov iz odpadnih vod« ter vpliv na trajnost in kakovost znanja. Enota je bila testirana z dijaki 2. in 3. letnika gimnazije Ledina v š.l. 2010/2011. Trajnost in kakovost znanja eksperimentalne skupine je bila statistično pomembno na višji ravni od znanja kontrolne skupine. Vendar sta tako kontrolna kakor eksperimentalna skupina dijakov pri nalogah, kjer je bilo potrebno pravilne izbire utemeljevati, odpovedali, saj so bile utemeljitve dijakov nepopolne, ali celo napačne oz. jih sploh ni bilo. Rezultat je odraz prakse poučevanja kemije v naših šolah, kjer učitelji zelo redko usmerjajo dijake v kritične razprave, ki bi bile povezane z eksperimentalnim delom, ki je vse preveč pogosto ločeno od teoretične razlage.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2013, št. 1


Hidratacija in formiranje strukture materialov s cementim vezivom

avtor: Gregor Trtnik

Razvoj mehanskih karakteristik cementnih materialov je posledica eksotermnih kemijskih reakcij med cementom in vodo, imenovanih hidratacija, in posledično formiranja različnih hidratacijskih produktov. Dinamika hidratacijskega procesa je odvisna od sestave materiala, predvsem vrste in količine cementa, vodo/cementnega razmerja in prisotnosti različnih kemijskih in mineralnih dodatkov ter pogojev okolja. Potek hidratacije najpogosteje spremljamo posredno z merjenjem temperature materiala. V prvem delu prispevka sta tako prikazani dve najpogosteje uporabljeni metodi spremljanja hidratacije – adiabatna kalorimetrija in izotermni pogoji okolice. Na podlagi izvedenih eksperimentov je prikazan vpliv posameznih parametrov sestave materiala in pogojev okolja na potek hidratacije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2013, št. 1


Učenje in poučevanje za razvijanje in spremljanje kemijskega znanja v programu mednarodne mature

avtor: Tončka Požek-Novak

Procesna in kompetenčna naravnanost učnega načrta za kemijo v programu mednarodne mature se odraža v vsebini in zgradbi maturitetnega izpita: z vidika procesne naravnanosti je poudarjeno zlasti poznavanje, razumevanje in uporaba dejstev, pojmov in povezav med njimi, z vidika kompetenčne naravnanosti pa vpetost problemskih vprašanj v kontekst okoljskih, tehnoloških, biokemijskih, fizikalnokemijskih......vsebin, ki vključujejo temeljne in obvezne izbirne vsebine učnega načrta.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2013, št. 1


Računalniško podprt izračun vrelnega diagrama

avtor: Majda KRAJNC in Aljana PETEK

V praksi potrebujemo pri načrtovanju destilacijskih kolon podatke o vreliščih raztopin kot funkciji sestave, kar podajajo vrelni diagrami. Eksperimentalno jih določimo tako, da pri konstantnem tlaku izmerimo vrelišča za različne sestave raztopine. Kadar eksperimentalnih vrednosti ne poznamo, jih lahko izračunamo z uporabo termodinamskih enačb za opis ravnotežja paratekoče, modelnih enačb za opis odstopanja raztopin od idealnosti in numeričnih metod. V prispevku je za primer vodne raztopine etanola prikazan izračun z uporabo modificiranega Raoultovega zakona, Margulesove enačbe in orodja Goal Seek iz programskega paketa MS Excel, ki je primerno za reševanje nelinearnih enačb z eno neznanko.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2013, št. 1


Komuniciranje znanosti je sestavni del poslanstva raziskovalca

avtor: Edvard Kobal

Veliko ljudi uživa v umetnosti, čeprav niso njeni ustvarjalci, ampak zgolj poslušalci glasbe ali ogledovalci slik, skulptur ali instalacij, udeleženci performansov ali informansov. Marsikdo med njimi želi bolje spoznati določeno umetniško področje , se preizkusiti v slikanju, petju, igranju glasbila. Da bi boljše razumeli umetnost, veliko ljudi uporablja sredstva družbenega obveščanja, kot so radio in televizija ter internet. Večina ljudi nekako posvoji umetnost, jo začenja razumevati kot del civilizacije in kulture ter je nanjo ponosna.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2013, št. 1


Uporaba različnih vrst gnojil na športnih in rekreacijskih zelenih površinah v luči varovanja okolja

avtor: dr. Jože Podgoršek

Športne in rekreacijske zelene površine (golfska in nogometna igrišča, parki ipd.) morajo pri sodobnih uporabnikih teh površin odgovarjati številnim standardom. Zaradi tega se vzdrževalci teh površin z različnimi agrotehničnimi ukrepi trudijo vzdrževati travno površino v uporabni kondiciji glede na vrsto rabe (igre) in privlačno na pogled. V ta namen uporabljajo tudi gnojenje kot eden izmed najpomembnejših ukrepov za izboljšanje vizualne kvalitete travne ruše. Pri tem pogosto pretiravajo, predvsem pa uporabljajo napačna gnojila s prehitrim in kratkotrajnim delovanjem, kar lahko povzroča izpiranje dušika v podtalje. V ta namen smo na zavodu Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma opravili ekološki gnojilni poizkus, s katerim smo potrdili domnevo, da izbor gnojil s hitrim sproščanjem dušika ni primerno za gnojenje športnih in rekreacijskih zelenih površin. Prav tako smo potrdili domnevo, da uporaba klasičnih gnojil sprošča neporabljen dušik v okolje in podtalnico.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2012, št. 4


Integralna ekonomija in družba – povezovanje in sinteza za trajnostni razvoj

avtor: dr. Darja Piciga

Globalni izzivi v kontekstu družbe znanja zahtevajo tako korenite spremembe v mišljenju in ravnanju posameznikov in socialnih skupin, kot najbrž še nikoli doslej v zgodovini človeštva. Zaradi obsega in zapletenosti problemov, ki jih je treba reševati, so potrebni tudi novi načini učenja, mišljenja in delovanja, kot na primer interin transdisciplinarno sistemsko in inovativno mišljenje. Poleg tega je nujno črpati iz bogate zakladnice svetovnih kultur (transkulturnost). Tako novo, integralno paradigmo sta razvila alternativna ekonomista Lessem in Schieffer: trajnostna integralna družba je tista, ki je našla dinamično ravnotežje med svojim »južnim« okoljskim ali oživljajočim sektorjem, ki zajema naravo in skupnost; svojim »vzhodnim« civilnim sektorjem, ki vključuje kulturo in duhovnost; svojim »severnim« javnim sektorjem, ki zajema upravljanje (governance), znanost in tehnologijo; svojim »zahodnim« zasebnim sektorjem, ki zajema finance in podjetništvo; in končno, svojim moralnim središčem, ki zajema vero in humanost. Avtorja sta predstavila pravo bogastvo delujočih modelov integralne ekonomije s celega sveta in jih prepričljivo razložila s pomočjo svoje teorije: zadruga Mondragon; SEKEM, trajnostna skupnost v egiptovski puščavi (osnovne značilnosti teh dveh primerov so v članku na kratko predstavljene); Grameen, »Banka za revne«; Sarvodaya Shramadana gibanje; Globalna zveza za vrednotno bančništvo (GABV) s Triodos banko ter drugi primeri. Vsak model izhaja iz svoje kulture, temelji na moralnem jedru in na svojstven način združuje vse štiri svetove. Integralna teorija štirih svetov in centra predstavlja uporaben teoretični okvir in podlago za praktično delovanje v smeri trajnostnega razvoja. V okviru vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj pa integralna ekonomija lahko prispeva h kompetencam za trajnostno podjetništvo in k pripravljenosti na širše globalne izzive.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2012, št. 4


Izboljševanje učinkovitosti zmanjševanja vodnega odtisa

avtor: Zvone Balantič, Branka Balantič

Prizadevamo si izboljšati učinkovitost zmanjševanja vodnega odtisa, ki ga odtisnejo porabniki vode v svojih okoljih. Pri vodnem odtisu ni pomembna le porabljena voda, ki prispe iz vodovodnega omrežja in se umika v odtočne kanale, pač pa je treba opozarjati tudi na t.i. virtualno vodo. Pri spodbujanju učinkovitosti zmanjševanja vodnega odtisa se lahko opremo na bilančni diagram vodnega odtisa in virtualne vode v državi. Bilančni diagram je vezan na standardno razumevanje vodnega odtisa in prikazuje njegove deleže, ki jih je moč tudi ovrednotiti in jih prikazati v medsebojnem razmerju glede na druge države.Razvojni koraki lahko učinkovito vplivajo na miselnost uporabnikov, od katerih je neposredno odvisna tekoča poraba vode. Po principu logičnega razvrščanja polja množic razumevanje in obravnava porabe vode postaneta bolj intenzivna in pripomoreta k verodostojni obravnavi tematike tudi v lokalnem okolju, kjer lahko zberemo podatke o porabnikih, zabeležimo tehnološke napake in izvedemo meritve količine porabljene in zavržene vode. Nacionalna priporočila za porabo vode težijo k zmanjševanju vodnega odtisa, ki ga ustvarimo v vseh življenjskih okoljih. Izboljševanje učinkovitosti je treba graditi že na začetku izobraževalne vertikale in jo neprestano graditi in poglabljati.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2012, št. 4


Raziskovalno delo dijakov: Coca-Cola, ena in edina?!

avtor: Gašper Žun, Eva Kryštufek, Rok Rudež

Želja po raziskovanju je glavno gonilo razvoja in napredka, saj le tako lahko pridemo do novih spoznanj. Sva srednješolca, ki sva se lotila raziskave prisotnih snovi v kokakolah, da bi širši krog ljudi seznanila z njimi. Pri raziskovanju sva se držala ustaljene metodologije ter se spoznala in se naučila rokovati z analiznimi instrumenti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2012, št. 4


Snovi za izboljšanje živil – živilski encimi

avtor: Bara Hieng

„Encim za živilo“ pomeni izdelek, ki je pridobljen iz rastlin, živali ali mikroorganizmov ali iz njihovih izdelkov, in tudi izdelek, ki je pridobljen s postopkom fermentacije z uporabo mikroorganizmov in vsebuje enega ali več encimov, ki lahko katalizirajo posebne biokemične reakcije, in se dodaja živilom za tehnološke namene na kateri koli stopnji proizvodnje, predelave, priprave, obdelave, pakiranja, prevoza ali hrambe živil.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2012, št. 4


Učinkovanje antioksidantov v emulziji

avtor: Helena Abramovič

V emulzijah so maščobe še posebno občutljive na oksidacijo. Prispevek obravnava problematiko oksidacije maščob, razloži mehanizme antioksidativnega učinkovanja v emulziji, poda povezavo med strukturo spojin in njihovim antioksidativnim učinkom ter opiše tiste lastnosti emulzije, ki vplivajo na oksidativno stabilnost maščob.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2012, št. 4


Uporaba fluorescenčnih barvil kot emisijskih občutljivcev pri kemiluminiscenčnih reakcijah v vodnem mediju

avtor: Marko Jeran, Sanja Cvar, Ajda Podgoršek

V prispevku je prikazana kemiluminiscenčna aktivnost oksidacije hidrazidov aromatskih karboksilnih kislin s pomočjo modelnega emisijskega občutljivca fluoresecina. Kemiluminiscenca je pojav, pri katerem nastane molekula v elektronsko vzbujenem stanju, ki med vrnitvijo v osnovno stanje sprosti energijo v obliki svetlobe. Do omenjenega procesa pa lahko pride tudi preko akceptorske molekule, ki energijo sprejme neposredno od vzbujenega stanja, ki nastane ob reakciji. Opisanim molekulam pravimo emisijski občutljivci, ki so po osnovi fluorescenčno aktivna organska barvila. V eksperimentalnem delu prikazujemo ustrezen postopek za uvedbo fluoresceina v kemiluminiscenco luminola (kot modelnega reagenta hidrazidov aromatskih karboksilnih kislin) v vodnem mediju. Rezultati meritev kažejo, da povečana koncentracija fluoresceina v reakcijski zmesi povzroči premosorazmerno povečanje intenzitete emitirane svetlobe. Hkrati se spreminja tudi barva emisije in v primerjavi z začetno postaja vedno bolj izrazito fluorescentno zelena.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2012, št. 4


Oscilirajoče reakcije - 2. del

avtor: Matej Huš, Klara Retko

V drugem delu prispevka smo zbrali, preiskali in optimizirali postopke za izvedbo dveh oscilirajočih kemijskih reakcij. Recepture so zasnovane tako, da so poskusi ponovljivi, vizualno privlačni in poučni. Opisali smo kemijsko ozadje obeh reakcij in podali natančne recepte za izvedbo reakcij v srednjih šolah. Prispevek zaokrožujejo posnetki pričakovanih rezultatov ter predlog za vpeljavo v učne načrte.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2012, št. 4


Načrtovanje in optimiranje procesa za površinsko obdelavo kovin

avtor: Ambrož Roter, Zorka Novak Pintarič

V prispevku prikazujemo stroškovno in okoljsko optimiranje obrata za površinsko obdelavo kovin. V tem obratu potekajo procesi razmaščevanja, lakiranja in sušenja, ki obremenjujejo okolje z emisijami hlapnih organskih spojin (HOS) in proizvajajo večje količine nevarnih odpadkov v obliki muljev. Podjetje je v sklopu rekonstrukcije zamenjalo postopek razmaščevanja z uporabo organskih topil s postopkom železofosfatiranja. V ta namen je bila zgrajena nova razmaščevalna komora, obstoječa pa predelana v komoro za konvekcijsko sušenje. Izvedena je bila zamenjava energenta (kurilno olje) z zemeljskim plinom. Za posodobljen proces smo razvili nelinearni optimizacijski model, ki optimira porabo in lastnosti surovin, porabo zemeljskega plina, emisije HOS in celotne stroške. Lastnost surovine je izražena z vsebnostjo HOS, ki je optimizacijska spremenljivka in se določi ob dodatnem okoljskem pogoju, da zakonsko predpisana ciljna emisija HOS ni presežena. Dobljene rezultate primerjamo s podatki iz literature (npr. dokumenti BREF) in optimiranje po potrebi iterativno ponovimo z dodatnimi pogoji. Optimiran proces ima za 15 % nižje skupne stroške kot pred rekonstrukcijo in bistveno nižje emisije HOS od ciljnih. Neto sedanja vrednost naložbe je pozitivna in doba vračanja 1,5 leta.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2012, št. 3


Problematika ravnanja z nevarnimi odpadki v veliki zdravstveni ustanovi

avtor: Alan Ninčević, Viktor Grilc

Nevarni odpadki v bolnišnici predstavljajo potencialno tveganje za varnost in zdravje zaposlenih, bolnikov in obiskovalcev. Namen raziskave je predstaviti ključne dejavnike, ki zavirajo razvoj na področju ustreznega ravnanja z nevarnimi odpadki v bolnišnici. Z uporabo metod opazovanja, analize in primerjave so prikazani parametri, ki pomembno vplivajo na okoljevarstveno politiko v ustanovi, sistem menedžmenta ravnanja z odpadki in uspešnost realizacije zastavljenih ciljev na področju ravnanja z nevarnimi odpadki. Opravljena raziskava je bila izvedena v bolnišnici Univerzitetni klinični center Ljubljana. Na letni ravni bolnišnica proizvede v povprečju 0,45 kg nevarnih odpadkov na zasedeno posteljo na dan, od tega 0,36 kg nevarnih odpadkov iz zdravstva na zasedeno posteljo na dan. Nevarni odpadki predstavljajo 7,68 % vseh nastalih odpadkov, med katerimi po zahtevnosti ravnanja in količini izstopajo infektivni odpadki (78 %) in odpadki nevarnih kemikalij (18 %). Pri infektivnih odpadkih največ težav predstavlja karakterizacija in ustrezno ločeno zbiranje, pri odpadkih nevarnih kemikalij pa največ težav predstavlja ustrezna karakterizacija odpadka, začasna hramba in način odstranjevanja. Pri obravnavi učinkovitosti delovanja sistema je med sistemskimi dejavniki treba izpostaviti pomanjkanje sprejete transparentne metodologije dela in neizvajanje merjenja in ovrednotenja uspešnosti realizacije zastavljenih ciljev. Med človeškimi dejavniki je bilo zaznati največ težav pri komunikaciji, informiranju, izobraževanju, motivaciji in nizki okoljevarstveni kulturi zaposlenih. Rezultati opravljene raziskave kažejo na negativne trende pri zagotavljanju napredka na področju ravnanja z nevarnimi odpadki, kljub sprejeti novi evropski zakonodaji in upoštevanju smernic na področju ravnanja z odpadki v zdravstvu. Za namen izboljšanja stanja predlagamo implementacijo sheme EMAS ali standarda SIST ISO EN 14006.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2012, št. 3


Alumni – društvo diplomirancev Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani

avtor: -

Alumni – društvo diplomirancev Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani smo poleti 2007 ustanovili z nameni, ki so v jasnem, pravnem jeziku opisani v 5. in 6. členu sprejetega Statuta našega društva. Ne gre le za rahlo nostalgično in sentimentalno obujanje spominov na našo študentsko mladost, ne gre le za gojenje socialnih stikov med nami samimi ampak in predvsem za ustvarjanje organiziranih povezav in priložnosti za aktivno pomoč naši fakulteti, do neke mere naši profesionalni krušni materi. Alumnus je latinski izraz za posvojenca ali pastorka. Množinsko smo torej Alumni ( in ne alumnai v ameriški izgovorjavi) in kot člani velike družine pripadamo Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ljubljanske Univerze.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2012, št. 3


Odlična uvrstitev študentov Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani na XVI. Tehnologijadi v Umagu

avtor: Franc Perdih

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je letos že tretjič sodelovala na tradicionalni Tehnologijadi, ki je tokrat potekala v Umagu med 2. in 6. majem 2012. Tehnologijada je znanstvenošportno tekmovanje študentov naravoslovnotehniških fakultet. Prva Tehnologijada je potekala leta 1960 v Zagrebu, na kateri je sodelovalo več naravoslovnotehniških fakultet takratne Jugoslavije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2012, št. 3


Znanost se je pričela rojevati z Evo, želja po znanju s Prometejem – ali kako s kemijo od drevesa spoznanja do ukročenega ognja

avtor: Darinka Sikošek

Pod okriljem Out of the box konference (kot sestavine programa RAZ:UM) in v organizaciji Francoskega inštituta v Sloveniji ter Univerze v Mariboru je v petek, 18. maja 2012, potekalo predavanje dobitnika Nobelove nagrade za kemijo 1987 profesorja dr. Jeanu Marie Lehna z naslovom: Od snovi do življenja: kemija? Kemija!

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2012, št. 3


Primeri nalog iz Olimpiade 2012

avtor: Prevod: Helena Prosen in Andrej Godec

Primeri nalog iz Olimpiade 2012, ki je potekala v Washingtonu, ZDA.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2012, št. 3


Slovenija na Mednarodni kemijski olimpiadi 2012 v Washingtonu, ZDA

avtor: Andrej Godec

Slovenska ekipa se je udeležila 44. Mednarodne kemijske olimpiade v Washingtonu DC. Na letošnji olimpiadi, ki je trajala od 21.7. do 30.7.2012, je sodelovalo 72 držav. Vsako državo lahko zastopajo največ štirje dijaki, ki so bili najboljši na nacionalnih pripravah. Slovensko ekipo so zastopali Omar Alhady (gimnazija Bežigrad), Nejc Čeplak (II. gimnazija Maribor), Rok Kaufman (gimnazija Vič) in Rok Narobe (gimnazija Ledina). Mentorja ekipe sva bila dr. Helena Prosen in dr. Andrej Godec, oba FKKT.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2012, št. 3


Povezava med programskima paketoma Polymath in Excel

avtor: Severina OREšKI

Predstavljeni so avtomatski izvozi problemov iz Polymathovih programov v Excel, kjer se rešijo z Excelom. Na različnih kemijskih primerih so prikazani izvozi nelinearnih enačb, navadnih diferencialnih enačb, polinomne regresije in nelinearne regresije. Opisana povezava Polymatha in Excela razširja uporabo Excela v tehniške namene.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2012, št. 3


Oscilirajoče reakcije – 1. del

avtor: Matej Huš

Oscilirajoče kemijske reakcije so nenavaden primer reakcij, kjer se med potekom reakcije pred vzpostavitvijo ravnotežja koncentracije intermediatov periodično spreminjajo. Če intermediate vidimo s prostim očesom, lahko oscilacije opazujemo. Gre za zanimiv razred reakcij, ki so bile odkrite relativno pozno, saj so kemiki dolgo časa menili, da oscilirajoče kemijske reakcije ne morejo obstajati. V prvem delu prispevka si ogledamo zgodovinski razvoj oscilirajočih reakcij, njihove najpomembnejše predstavnice in matematični formalizem, s katerim jih lahko v poenostavljeni obliki zapišemo. Predstavimo tudi povezavo med kemijskimi oscilacijami in nekaterimi drugimi primeri periodičnosti v naravi, za opis katerih se uporabljajo ista matematična orodja. V drugem delu prispevka bomo obravnavali še kemijsko ozadje nekaterih oscilirajočih reakcij, podali recepte za njihovo izvedbo v srednjih šolah in rezultate.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2012, št. 3


Priloga GO v šoli in vrtcu

avtor: -

Gospodarjenje z odpadki predstavlja enega izmed večjih izzivov sodobne družbe in je hkrati povezan z ekonomsko močjo prebivalstva. Z naraščanjem standarda in urbanizacijo naselij narašča tudi število odpadkov, ki jih proizvedejo gospodinjstva. Razvite države pridelajo že več kot 600 kg odpadkov letno na prebivalca. Slovenska gospodinjstva še ne dosegajo takih količin, vendar se jim bližajo, zadnji podatki kažejo, da vsak državljan »prispeva« 449 kg letno odpadkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2012, št. 2


Načrtovanje energetske učinkovitosti objektov

avtor: Andrej Pirc

V tem prispevku je v uvodu obravnavan opis bivalnega ugodja, ki ga je treba zagotavljati pri načrtovanju objektov. V nadaljevanju so predstavljeni najbolj pomembni vplivni parametri objekta in pa optimizacijski model, ki s svojim pristopom in celovito oceno vseh vplivnih parametrov omogočajo napredno načrtovanje energetsko učinkovitih objektov, ki v vsej svoji dobi dobro služijo svojemu namenu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2012, št. 2


Recikliranje starih in zelo poškodovanih motornih vozil

avtor: Dr. Branko Družina

Do leta 2001 so bila zavržena in nerabna motor na vozila v slovenskih predpisih opredeljena kot komunalni odpadek. Februarja 2001 smo v Slove niji sprejeli predpis po katerem tovrstni »odpadki« spadajo med nevarne odpadke Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske jav ne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (Ur.l. RS, št. 18/2003, 135/2003, 32/2004, 32/2004, 32/2004,106/2005, 32/2006, 57/2006, 106/2006).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2012, št. 2


Odpadki v morju in prva ocena prisotnosti mikrodelcev plastike v slovenskem morju

avtor: Andreja Palatinus, dr. Andrej Kržan, Janez Forte in dr. Monika Peterlin

Raziskave o prisotnosti odpadkov v morju ter zavedanje o njihovih negativnih učinkih so v zadnjih letih čedalje številčnejše. K temu je pripomoglo tudi sprejetje Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES), ki kot prva direktiva obravnava odpadke v morju kot znak ekološkega stanja morskega okolja. Z raziskavo v slovenskem morju novembra 2011 smo dokazali prisotnost mikroplastike v vseh vzorcih vodne površine morja. Skrb za onesnaženost vodnega okolja z mikroplastiko, ki dokazano prehaja v organizme sesalcev in drugih vrst morskih živali, ki so del prehrane človeka, nas žene naprej, k novim raziskavam o prisotnosti mikroplastike v vseh vodnih okoljih Slovenije (reke, jezera).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2012, št. 2


Obletnice v letu 2012

avtor: Franc Perdih

ameriški kemik John Bennett Fenn (1917–2010), japonski kemik Koiči Tanaka (1959) in švicarski kemik Kurt Wüthrich (1938) so prejeli Nobelovo nagrado za kemijo za razvoj metod za identifikacijo in določanje strukture bioloških makromolekul. Fenn in Tanaka sta razvila ionizacijske metode za masnospektrometrično analizo bioloških makromolekul, Wüthrich pa je razvil metodo določanja strukture bioloških makromolekul v raztopini s pomočjo jedrske magnetne resonace.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2012, št. 2


Uporaba neporušne ultrazvočne metode za analizo vpliva superplastifikatorjev in hiperplastifikatorjev v materialih s cementnim vezivom

avtor: Gregor TRTNIK

Prispevek prikazuje pomembnost vpliva superplastifikatorjev in hiperplastifikatorjev kot najpogosteje uporabljenih kemijskih dodatkov v betonu na proces vezanja materialov s cementnim vezivom. Prikazana je možnost uporabe nove, neporušne ultrazvočne metode za analizo vpliva teh dodatkov na proces formiranja strukture omenjenih materialov. Uporaba kemijskih dodatkov in omenjene neporušne preiskave pomembno prispevata k hitrejši in ekonomičnejši gradnji ter manjši porabi materiala in s tem pripomoreta k odgovornemu gospodarjenju z okoljem.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2012, št. 2


ZEOLITI – naravni zdravilci I.

avtor: Martina Tratnjek Perc, Branko Družina

Naravni minerali zeoliti, so vulkanskega izvora in so znani že od leta 1756, ko jih je prvi opisal švedski raziskovalec Axel Fredrick Crønstedt. Naravni minerali – zeoliti so kristalinični hidrati alumosilikatov z alkalijskimi in zemljo alkalijskimi kationi in jih v naravi najdemo več kot 270 različnih vrst. Njihove lastnosti so predvsem izredna adsorpcija, izmenjava kationov in katalitske lastnosti, ki so uporabne pri mnogi kemijskih procesih v industriji in kmetijstvu. Raziskave zeolitov potekajo že nekaj desetletji, posebno intenzivne pa so postale po letu 1960.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2012, št. 2


»Vedeževanje« v kemiji in matematiki

avtor: Natalja Fjodorova

V prispevku je prikazano, kaj je kemometrija (matematična kemija) in kako lahko naredimo model za napoved toksičnih lastnosti spojin z uporabo metode umetnih nevronskih mrež. S tem lahko zmanjšujejo število živali, ki jih uporabljajo za testiranje kemijskih spojin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2012, št. 2


Uporaba modernih mikroskopskih tehnik v biokemijskih raziskavah

avtor: Tina Zavašnik Bergant

Uporaba modernih mikroskopskih tehnik je pogosto vključena v kemijske in biokemijske raziskave. S pomočjo konfokalnega mikroskopa spremljamo biokemijske reakcije in obnašanje molekul, ki smo jih predhodno označili s fluorescenčnimi barvili. Interakcije med celičnimi proteini v živih celicah lahko izmerimo s Ftehnikami.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, maj 2012, št. 2


Priloga GO v šoli in vrtcu

avtor: Družba TETRA PAK

Projekt Ekopaket je v šolskem letu 2010/2011 potekal že četrto leto zapored. Odzivi in domiselnost sodelujočih mentorjev, otrok in učencev v preteklem šolskem letu so spodbudili partnerje, da so projekt v šolskem letu 2010/2011 nadgradili in razširili. Zato je Ekopaket postal tudi eden od štirih obveznih projektov v tematskem sklopu Odpadki v programu Ekošola kot način življenja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2012, št. 1


Problem odlagališč odpadkov v Sloveniji danes

avtor: dr. Branko Družina

Problem o katerem poročajo mediji zadnje dni je povezan z odlagališči komunalnih odpadkov v nekaterih občinah. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je izdala negativne odločbe za Komunalno podjetje Ormož, Komunalno podjetje Ilirska Bistrica, Javno komunalno podjetje Tržič, Javno podjetje Komunalno podjetje Logatec, Komunalo Nova Gorica, Javno podjetje Komunala Laško, Javno komunalno podjetje Grosuplje, Podjetje za gospodarjenje z odpadki Čisto mesto Ptuj, Komunalo Trebnje, CEROD Novo mesto in Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina. To pomeni, da morajo omenjena podjetja zapreti odlagališča komunalnih odpadkov v svojih občinah, s tem pa nastane velik problem, kam naj omenjena podjetja odvažajo komunalne odpadke svojih občanov, saj v Sloveniji še vedno velja odločba, da je prepovedano odlagati komunalne odpadke iz ene občine na odlagališče v drugi občini. Kakšne bodo rešitve tega problema v posameznih občinah in kaj bo storila država, konkretno Ministrstvo za okolje in prostor, še ni znano.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2012, št. 1


Pesticidi kot nevarna kemija in ekološko kmetovanje kot dobra alternativa

avtor: Lea Cirnski, mag. Mojca Žgeč

Kemijske snovi so postale del ekosistema, zato je dandanes na Zemlji malo takšnih živih bitij, ki ne bi bila izpostavljena vplivom kemikalij. Ljudje veliko teh pojemo in popijemo skozi hrano in vodo, ki jo uživamo. Številne med njimi so škodljive za naše zdravje že v majhnih količinah. Pomembno je, da smo o tem informirani, saj se jim lahko na tak način uspešno izognemo. Preberite članek in delujte!

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2012, št. 1


Pasti nekritičnega uvajanja tehnologij mehansko biološke obdelave odpadkov – MBO

avtor: mag. Andrej Ivanc

Strategija Evropske unije o ravnanju z odpadki vsebuje naslednje glavne cilje: zmanjšanje celotne količine odpadkov; povečanje ločenega zbiranja še koristnih odpadkov – sekundarnih surovin; čim večja snovna izraba odpadkov; izkoriščanje energetskega potenciala odpadkov; ustrezna obdelava ostankov odpadkov pred končnim odlaganjem. Obdelava mora zmanjšati vplive odloženih ostankov na okolje in zmanjšati potrebni prostor za odlaganje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2012, št. 1


Zakaj voda in plastika nista dober par

avtor: Anže Ulčar

Pitje vode je bilo še do nedavnega omejeno na uživanje vode iz vodovoda, ki je v večini Slovenije odlične kakovosti. Skupaj z ostalimi trendi se je z zahoda počasi in neopazno prikradla navada uživanja embalirane vode. Sprva na dopustu v krajih, kjer nismo poznali kakovosti tamkajšnje vode iz vodovoda, nato kot priročen način ohranjanja naše mobilnosti, vse več ljudi pa embalirano vodo že uporablja za redno uživanje. Tako smo Slovenci v letu 2009 popili že 56 l embalirane vode na prebivalca.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2012, št. 1


Sejem izobraževalnih tehnologij BETT 2012

avtor: Nejc Zakrajšek

Sejem Bett je letos še zadnjič potekal v tradicionalnem londonskem Olympia Centru, saj se zaradi vse večjega zanimanja obiskovalcev za uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij v poučevanju drugo leto seli v večji Excel Center. Tudi v letošnjem letu so bile na sejmu prikazane številne novosti, v prispevku so na kratko opisane le nekatere zanimivejše s področja kemije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2012, št. 1


Predstavitev Tehnološko raziskovalnega centra JUB – TRC JUB

avtor: Bernarda Bardutzky

Tehnološko raziskovalni center JUB ( krajše TRC JUB) je bil ustanovljen 1. januarja 2008 ob reorganizaciji družbe JUB. Nastal je iz razvojnega oddelka družbe JUB, d. d., in je danes ena od hčerinskih družb v skupini JUB pod okriljem matične družbe JUB H.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2012, št. 1


Pravna ureditev področja novih živil v Evropski uniji z novostmi

avtor: Bara HIENG

Pred letom 1997 so se na notranjem trgu Evropske skupnosti nenadzorovano pojavljala živila in živilske sestavine brez podatkov o varni uporabi v prehrani ljudi, zato se je Evropska unija odločila za ureditev področja novih živil. To področje ureja Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami z vsemi spremembami.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2012, št. 1


Mikrobioreaktorji

avtor: Polona Žnidaršič Plazl

Podobno kot je v prejšnjem stoletju mikroelektronika pomenila preobrat za informacijsko tehnologijo, predstavlja v tem stoletju mikroreaktorska tehnologija prelomnico in pomemben dejavnik razvoja na številnih področjih, od proizvodnje gorivnih celic, farmacevtske in kemijske industrije, do medicinske tehnologije, biotehnologije in okoljevarstva. Narava v številnih procesih že tisočletja uporablja prednosti mikrometrskega nivoja, saj so žive celice v bistvu biokemijski mikroreaktorji, večcelične oblike življenja pa izkoriščajo koncept povečanja števila (angl. numberingup) v množici različic. Za razliko od narave sta znanost in tehnologija šele pred kratkim začeli izkoriščati pojave na mikro nivoju za praktično uporabo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2012, št. 1


Organske molekule in čas Strukturne spremenljivosti organskih spojin

avtor: Miha Tišler

V članku želimo prikazati življenjske dobe nekaterih organskih molekul glede na različne strukturne spremembe in njihov vpliv na okolje. Omenjene so kemične spremembe v času femtokemije, tavtomerija, azidotetrazolna izomerizacija, valenčna izomerizacija, uporaba določenih izotopov v medicini in arheometriji ter življenjske dobe nekaterih za okolje pomembnih organskih spojin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2012, št. 1


Analiza besedil v slovenskih učbenikih za kemijo v osnovni šoli 3. del

avtor: Mojca Marinč, Saša A. Glažar, Iztok Devetak

Prva dva dela prispevka sta obravnavala strukturne in slikovne značilnosti osnovnošolskih učbenikov za kemijo. V tem prispevku pa so podane značilnosti besedil v učbenikih. Ugotovljeno je, da več učbenikov pomeni tudi večjo pestrost pri podajanju učnih vsebin v šoli. Tako kot v prvem in drugem delu članka, je tudi v tem delu v raziskavo vključenih enajst slovenskih osnovnošolskih učbenikov za kemijo, od tega šest za osmi razred in pet za deveti razred osnovne šole. V vseh analiziranih učbenikih je učna vsebina podana na podoben način. Podani so poudarki na posameznih didaktičnih elementih v besedilih različnih učbenikov. Ugotovljeno je, da vsi učbeniki podajajo vsebine podobno, da je obseg besedila v nekaterih večji, kot v drugih, da pa vsi vključujejo zanimivosti, ne vsebujejo pa vsi vprašanj in nalog za utrjevanje in preverjanje znanja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2012, št. 1


Go v šoli in vrtcu

avtor: Monika Čufer, Mojca Selak

Ker vemo, kako pomembno je ozaveščanje mladih o okolju in za okolje ter to vključevati tudi v pouk, smo na naši šoli s skupnimi napori, novimi zamislimi in pobudami pokazali, kako še bolj obogatiti pouk in obšolske dejavnosti. Učenci s sodelovanjem gradijo čustven in strokoven odnos do problema zbiranja in odlaganja smeti v okolje. Povezali smo cilje okoljske vzgoje pri pouku z dejavnostmi učencev med šolami v Sloveniji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2011, št. 80


UNECE subregionalna delavnica

avtor: Majda Naji

V Kongresnem centru Rogaška je od 9. do 11. novembra 2011 potekala subregionalna delavnica za države južne Evrope na temo zelene ekonomije v organizaciji UNECE (United Nations Economic Commission for Europe), Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije, Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in Ministarstva zaštite okoliša, prostornog uređenja i graditeljstva Republike Hrvaške.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2011, št. 80


Opredelitev tveganj in izdelava programa obvladovanja tveganj (okoljskih) projektov

avtor: Srečo Zakrajšek

Vsak projekt spremljajo negotovosti in tveganja, kar pomeni, da ni mogoče natančno predvideti učinkov vseh parametrov in odločitev. Praviloma je negotovost odvisna od subjektivne presoje brez natančnih podatkov, tveganje pa je odvisno od statistične ocene in je zelo povezano tudi s proračunom, saj je številna tveganja mogoče zelo zmanjšati z večjimi finančnimi vložki v projekt. Redki so projekti, ko lahko trdimo da popolnoma poznamo problem, parametre in možne alternativne rešitve ter posledice leteh na projekt. Pri vsakem projektu moramo upoštevati vplive na okolje in ljudi, pri okoljskih projektih pa so ti vplivi najbolj pomembni.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2011, št. 80


Okoljska ekonomika in družbena odgovornost

avtor: Jožica Knez-Riedl

Obravnavati hkrati okoljsko ekonomiko in družbeno odgovornost je na prvi pogled za nekatere nenavadno, za druge morda odveč. A že nekoliko podrobnejše razčlenjevanje okoljske ekonomike, ki se je razvila v znanstveno disciplino, ter koncepta družbene odgovornosti, ki si šele utrjuje pot k priznanju znanstvene discipline, odkriva ne le njuno povezanost, temveč tudi prekrivne točke in razlikovalne posebnosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2011, št. 80


Odprti ali zaprti sistemi in kriza v gradbeništvu ali zmanjšana raba energije ali večja učinkovitost

avtor: Aleš Krainer

Oblikovanje bivalnega okolja bo v bližnji prihodnosti zahtevalo usmeritev na vodilo high tech – high touch. Osnovni cilji so izboljšanje kakovosti življenja, zaščita okolja in smotrna raba virov in energije. Vzorci uporabe, skupaj z dinamičnimi elementi in sistemi, povezani z informacijsko tehnologijo, bodo oblikovali novo bivalno in delovno okolje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2011, št. 80


Obnovljivi viri v sistemih distribucije zemeljskega plina

avtor: Vasilije Vasić, Dejan Koletnik

Alternativni viri energije, med katere se uvršča tudi bioplin, predstavljajo eno izmed glavnih prioritet v energetiki sodobne družbe. Izpopolnjena tehnologija proizvodnje in predelave (kondicioniranja) bioplina je omogočila, da je možna distribucija s pomočjo (obstoječe) distribucije zemeljskega plina. Tehnološka inovacija rabe bioplina je odprla vprašanje regulativnega okvira, tehničnoekonomskih in pravnih pravil oziroma ustreznih spodbud v obstoječem energetskem sistemu. V ta namen bo opisan tehnični sistem oskrbe z bioplinom ter opis primerov dobre prakse.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2011, št. 80


Nova knjiga slovenskega okoljevarstvenika Antona Komata – Varuhi Vrbovega loga

avtor: Branko Družina

Anton Komat, svobodni raziskovalec, pisatelj in publicist, predavatelj in scenarist, avtor številnih televizijskih filmov in oddaj, borec za naravo in njen varuh je na 27. knjižnem sejmu v Cankarjevem domu novembra 2011 predstavil svojo novo knjigo Varuhi Vrbovega loga. Po svoji književni zvrsti je to družbeno kritični in psihološki roman.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2011, št. 80


Nagrada HORUS spodbuja in nagrajuje družbeno odgovorne

avtor: Lidija Novak, Anita Hrast

Živimo v času krize vrednot, apatičnosti, boja po preživetju. Zdi se, da je odgovornost le še beseda na listu papirja. Pozitivna novica je nekaj, kar se je v morju slabih novic izgubilo. Zato je toliko pomembneje, da spodbujamo, nagradimo in izpostavimo tiste, ki si prizadevajo storiti več. Tiste, ki s svojim zgledom vzgajajo tudi druge, da bodo družbeno odgovorni.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2011, št. 80


Biološko čiščenje papirniških odpadnih voda

avtor: Nejc Zakrajšek

Okoljska zavest je ena izmed glavnih razlogov, da se v industrijskih obratih gradijo čistilne naprave. V primeru papirnic je zaradi velikih količin organskih snovi v odpadni vodi razumljiva izgradnja bioloških čistilnih naprav. Pri izbiri vrste biološkega čiščenja in dimenzioniranju biološke čistilne naprave vplivajo številni dejavniki, kot so: učinek čiščenja, vrste in količine organskih snovi v odpadni vodi, prostor in sredstva, ki so na voljo za izgradnjo čistilne naprave ipd. V prispevku je narejen pregled biološkega čiščenja papirniških odpadnih voda in na primeru prikazana možnost izbire ustrezne čistilne naprave.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2011, št. 80


GO v šoli in vrtcu

avtor: Jelka Hrastnik, Milena Kosič, Martina Perašin,

Kako ravnamo z odpadki?
Srbniki ekoloških otokov!
Kar se Janezek nauči to zna in tako ravna!

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2011, št. 79


Vpliv izbora gnojil na varovanje okolja

avtor: Dr. Jože Podgoršek

Uporaba gnojil je eden izmed pomembnih temeljev pridelovanja hrane. S pomočjo tega agrotehničnega ukrepa uravnavamo rast in razvoj gojenih rastlin ter kvaliteto pridelka. Ob neprimerni uporabi gnojil lahko negativno vplivamo na okolje. Zaradi tega je pomembno, da gnojimo s pravilnim razmerjem med hranili (dušik, fosfor, kalij) v pravem času in v izračunanih odmerkih ter s takšno obliko gnojila, ki bo preprečevalo onesnaževanje okolja. Z napačnim gnojenjem in slabim izborom gnojila lahko pospešujemo izpiranje hranil iz območja korenin v podtalnico. Za preprečevanje tega imamo danes na razpolago številne oblike gnojil, ki počasi ali celo kontrolirano sproščajo hranila v okolico, kjer jih korenine rastočih rastlin lahko sproti črpajo in vključijo v biosintezo. S takšnim pristopom bomo na vsaki pridelovalni površini trajnostno gospodarili, zagotovili optimalne pogoje za potrebe uporabnikov lete in pri tem varovali okolje pred onesnaževanjem predvsem z nitrati in nitriti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2011, št. 79


Umiranje čebel

avtor: Anton Komat

Temu, kar je nasprotno logični resnici, pravimo zmota, kar moralni, temu rečemo laž. Jasno je, da je lahko kdo resnicoljuben in govori, kar misli, čeprav je v zmoti, in lahko pove kaj, kar je logična resnica, a pri tem laže. Zato trdim, da se zmota rodi iz laži. Človek laže in se od drugih ljudi uči laži. V družbenem vedenju smo se naučili laži, in ker človek vse gleda s človeškimi očmi, vse počloveči. Človek počloveči naravo in ji pripiše človeške lastnosti in namene. Ker pa govori eno, misli in čuti pa drugo, domneva, da ima tudi narava navado misliti in čutiti tako, predstavljati pa se nam drugače. Domnevamo, da nam narava laže. Toda narava ne laže! Laže človek, in to po naročilu ali tako, da zamolči resnico ali jo potvarja. Če združimo povedano, lahko sklenemo s presenetljivo mislijo, narava laže lažnivcem.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2011, št. 79


Niža ogljična odvisnost nujno potrebna za trajnostno gospodarstvo

avtor: mag. Aleksandra Murks-Bašič

Ključni element novega globalnega zelenega dogovora je zagotovitev nižje ogljične odvisnosti svetovnega gospodarstva. Ogljično odvisnost izračunavamo z različnimi kazalniki, med katere spadajo tudi zastavljeni absolutni ali relativni emisijski cilji. Države v razvoju so v večji meri predlagale relativne emisijske cilje, med katerimi se najpogosteje pojavlja indikator emisijske intenzivnosti bruto domačega proizvoda. Razvite države pa so bolj naklonjene absolutnim emisijskim ciljem, kot je npr. predlog Evropske unije, da do leta 2020 zmanjša emisije toplogrednih plinov za 20 % glede na leto 1990. Analize so pokazale, da so lahko relativni emisijski cilji zelo zavajajoči in ne pokažejo pravega rezultata, če se ne vključijo še druge pomembne informacije. Ob predpostavki, da bruto domači proizvod raste hitreje, kot naraščajo emisije, bo indikator emisijske intenzivnosti pokazal nižjo vrednost. V tem primeru bi bil zastavljen emisijski cilj izpolnjen, vendar ob višjih proizvedenih emisijah in ob povišani ogljični odvisnosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2011, št. 79


Nesreča v jedrski elektrarni v Fukušimi na Japonskem

avtor: dr. Branko Družina

Fukušima (japonsko Fukushimashi) je glavno mesto japonske prefekture Fukušima v regiji Tohoku. Nahaja se približno 250 km severno od Tokia in 80 km južno od mesta Sendai. Čeprav se mesto ne nahaja ob obali Pacifika, ima prefektura številne luke, kot sta Onahama in Soma. Letališče Fukušima se nahaja v bližini naselja Sukagawa. Po podatkih iz leta 2003 ima mesto približno 290.866 prebivalcev, gostota prebivalstva pa je 389 oseb na km2. Skupna površina mestnega ozemlja je 746,43 km2.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2011, št. 79


Miroljubna uporaba energije iz cepitve jeder atomov, njene nevarnosti in prednosti, 2. del

avtor: Dr. Branko Družina

Nesreča se je zgodila 28. marca 1979 v drugem bloku jedrske elektrarne, imenovane Otok treh milj v Middletownu (Pennsylvania) v ZDA. Tip reaktorja v elektrarni je podoben kot v Nuklearni elektrarni Krško, to je tlačnovodni reaktor. Proizvajalec reaktorja je bila firma Babcock Wilcox. Moč elektrarne je bila 900 MW, kar pomeni, da je bila moč okoli 50 % večja, kot je v Krškem. Gorivo je bilo 3 % obogateni uran 235. Vzrok nesreče je bila okvara, ki je povzročila izgubljanje reaktorskega hladila skozi zataknjen varnostni ventil. Ker operatorji niso pravilno ocenili problema, so ob nezgodi izklopili pravilno delujoč varnostni sistem za zasilno hlajenje sredice. Izguba reaktorskega hladila je povzročila taljenje sredice. Ostanke sredice je zadržala nepoškodovana reaktorska posoda, tako da je v zadrževalni hram ušel le majhen del radioaktivnih snovi. Iz njega je v okolje ušlo še manj radioaktivnih snovi, tako da lete niso vplivale na zdravje ljudi v okolici elektrarne.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2011, št. 79


Možnosti izrabe geotermalne energije v Sloveniji

avtor: Nina Rman, Andrej Lapanje, Dušan Rajver

Porast uporabe geotermalne energije v Sloveniji lahko pripišemo ugodnim naravnim danostim in večji ekološki osveščenosti uporabnikov. Glede na raziskan geotermični potencial skorajda ni območja, ki ne bi bilo perspektivno za vsaj en način izrabe, od plitvih geotermalnih toplotnih črpalk, do direktne rabe za ogrevanje, kopanje, morda tudi elektriko.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2011, št. 79


Celovita pomoč podjetjem pri ureditvi okoljevarstvene problematike

avtor: Simona Lesar

Okolje je postalo in ostaja pomemben vidik poslovanja vsakega uspešnega podjetja. Razlogov za ta pojav je veliko. Izpolnjevanje zahtev okoljske zakonodaje je tako pogoj za delovanje podjetja. Poleg tega so naravni viri (energija, surovine, goriva itd.) omejeni in zato dosegajo visoke cene na trgu. Nenazadnje pa je tudi ozaveščenost javnosti kot tudi kupcev do okoljske problematike tista, ki igra bistveno vlogo pri ugledu podjetja v javnosti in s tem vpliva na delovanje letega in sama naročila.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2011, št. 79


GO v šoli in vrtcu

avtor: Darja Fink, Betka Gorjup Skok in Nada Osolnik

Smo šola pod Gorjanci, kjer živimo v sožitju z naravo. Da imamo resen namen pomaga ti ohraniti svet zdrav, smo dokazali z našim večletnim sodelovanjem v projektu Ekošola kot način življenja.

Na naši šoli že več let zbiramo odpadne baterije. Zavedamo se, da bi drugače veliko odpadnih baterij končalo v smetnjakih med gospodinjskimi odpadki ali pa kar tako v naravi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2011, št. 78


Regeneracija goriva iz usedlin gorivnih rezervoarjev petro-trgovske verige

avtor: Žiga Schäffer, Viktor Grilc

Članek obravnava odpadne gošče, ki nastajajo v rezervoarjih za tekoča pogonska goriva (neosvinčeni motorni bencini, dizelsko gorivo, lahko kurilno olje in kerozin; t.i. lahki in srednji »beli« naftni destilati). Na dnu vsakega konvencionalnega rezervoarja po določenem daljšem časovnem obdobju uporabe nastane usedlina. Konvencionalni rezervoarji (nadzemski ali podpovršinski) so grajeni iz črne (rjavne) pločevine in imajo prostornino od nekaj tisoč do nekaj milijonov litrov. Pod vplivom vlage in kislih komponent goriva, stene rezervoarjev korodirajo in se luščijo – rjavijo. Vlaga vstopa v rezervoarje na tri načine, in sicer: a) na bencinskih servisih (BS), ko ob praznjenju podpovršinskega rezervoarja manjkajočo prostornino zapolnjuje vlažna atmosfera – v hladnem okolju pride do kondenzacije vlage oz. do t.i. pojava znojenja sten; b) zaradi varnostnih razlogov morajo biti transportne cevi v velikih skladiščih »potopljene« oz. napolnjene z vodo v času, ko ne poteka transport; c) s tankerji, kjer prav tako pride do pojava znojenja sten. Rezervoarji morajo biti v času, ko so prazni, »inertirani«. To pomeni, da se napolnijo v povezavi z vlažnim morskim okoljem z vlažnimi inertnimi plini, ki so v tem primeru zgoreli ogljikovodiki, ki poleg ogljikovega dioksida jasno vsebujejo še vodno paro.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2011, št. 78


Potencialni prispevek energetske izrabe komunalnih odpadkov (MKO) k EU ciljem zmanjšanja CO2 in uvajanju obnovljive energije

avtor: Marijan Ivanc, Andrej Ivanc

Članek prikazuje prispevek energetske izrabe odpadkov (MKO) k ublažitvi klimatskih sprememb v skladu s cilji EU. Ti so: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, povečanje deleža obnovljive energije, zmanjšanje porabe energije in povečanje deleža biogoriv. V zvezi z zadanimi ukrepi je potrebno dopolniti okvirno EU Direktivo o odpadkih in v skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov zmanjševati delež biološko razgradljivih odpadkov. Energetska izraba MKO oziroma ostanka po ločenem zbiranju lahko občutno prispeva k uresničenju EU ciljev in izboljšanju vplivov na klimatske razmere. Pogoj za čim boljšo energetsko izrabo MKO je doseganje energetske učinkovitosti postrojenja, izražene s faktorjem R1. Ta mora biti R1 > 0,6 za postrojenja z dovoljenjem za obratovanje do 1. 1. 2009 in R1 > 0,65 za obratovanje po 31. 12. 2008. Doseganje faktorja R1 je tudi pogoj da postrojenje pridobi status reciklaže. Prikazani so tudi stanje termične obdelave in trendi za prihodnost. Vsekakor je potreben sklenjen krog med termično obdelavo odpadkov in uporabo pridobljene električne in toplotne energije, po možnosti na isti lokaciji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2011, št. 78


Poslovni model ekoindeks

avtor: Andrej Janko

Družba BTC je razvila in uvedla svoj lastni poslovni model za vrednotenje in spremljanje odnosa do okolja, ki se imenuje ekoindeks in je bil leta 2008 uveden v vsakodnevno poslovanje družbe. Z ekoindeksom družba BTC vrednoti svoja dejanja, s katerimi vpliva na zmanjšanje negativnih učinkov in povečanje pozitivnega vpliva na okolje. V model je vključen tudi odnos do širše družbe, zato predstavlja pomemben del sestave ekoindeksa tudi družbena odgovornost.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2011, št. 78


Pojavljanje pobočnih masnih premikov v Sloveniji

avtor: Marko Komac

V Sloveniji so pojavi pobočnih masnih premikov zaradi njene pestre geološke sestave pogosti, njihove posledice pa so škoda na objektih, na žalost pa tudi človeške žrtve. A odgovornost za to je treba iskati pri človeku in njegovem nespametnem prostorskem načrtovanju ter s tem nepotrebnem izpostavljanju oseb in lastnine prisotnim naravnim procesom.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2011, št. 78


Miroljubna uporaba energije iz cepitve jeder atomov, njene nevarnosti in prednosti

avtor: Dr. Branko Družina

Energija, dobljena s cepitvijo atomskih jeder, je danes prisotna v mnogih državah, in težko si je zamisliti, da bi jo povsod lahko takoj zamenjali z energijo, dobljeno s klasičnimi fosilnimi gorivi. Ljudje še vedno prestrašeno govorijo o njej, saj je bila prva uporaba te energije uporabljena na najslabši možni način, to je z uporabo atomskih bomb na japonski mesti Hirošima in Nagasaki. Ta demonstracija te velike energije je imela za posledico strahoten odpor proti uporabi jedrske energije v miroljubne namene po celem svetu. Tudi ob vsaki nesreči, ki se zgodi v jedrski elektrarni, je odziv javnosti izredno buren in zahteve po ukinitvi jedrskih elektrarn pogosto prerastejo v demonstracije velikega dela prebivalstva v mnogih državah. Po eni strani je to razumljivo, po drugi pa velikokrat prehitro in velikokrat podprto z lobiji drugih energetskih virov. Tudi sedaj je čas, ko se odpori proti jedrski energiji vrstijo po vsem svetu, saj je nesreča na Japonskem, ki pa je ni povzročil človeški faktor, povzročila, da so mnogi prepričani, da jedrska energija ni varna, saj lahko nesrečo povzročijo kljub vsem varnostnim pojavom tudi naravni pojavi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2011, št. 78


Komuniciranje z javnostmi pri projektu »Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, I. in II. faza«

avtor: Meta Širca

Projekt »Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje« (RCERO Celje) je celovit projekt 24 občin Savinjske regije, ki so pristopile k skupnemu reševanju problematike ravnanja z odpadki. Projekt je bil zaradi svoje obsežnosti razdeljen v dve fazi. Prva faza RCERO je zajemala izgradnjo sklopa objektov in tehnoloških naprav, kot so sortirnica ločenih frakcij, kompostarna, demontaža odpadkov ter odlagališče preostanka odpadkov, v drugi fazi pa je sledila izgradnja objektov za mehansko biološko obdelavo odpadkov in Toplarne Celje, kjer se obdelani odpadki še energetsko izrabijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2011, št. 78


Zelena logistika – zelena preobleka klasične logistike

avtor: Mag. Matjaž Knez

Logistika pomeni celovito upravljanje vseh potrebnih dejavnosti za premik izdelkov skozi oskrbno verigo. Za tipičen proizvod se ta veriga razteza vse od pridobivanja surovin skozi različne stopnje proizvodnje in distribucijskih sistemov do točke uporabe in s tem povezane povratne zanke. Glavni cilj logistike je usklajevanje logističnih dejavnosti na način, da izpolnjuje zahteve strank pri minimalnih stroških. V preteklosti je bil strošek doseganja logističnih ciljev izražen samo iz finančnega ali ekonomskega vidika, danes pa morajo podjetja zaradi vse večje skrbi o onesnaževanju okolja upoštevati še podnebne spremembe, onesnaževanje zraka, hrup, nesreče itd. Poglavitni cilj logistične dejavnosti torej ni več samo ekonomičnost, ampak ravnovesje med gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi cilji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2011, št. 77


Vloga rastlin pri oblikovanju ozračja in klime

avtor: Alenka Gaberščik

Rastline vplivajo na ozračje in klimo s presnovnimi procesi, z vključenostjo v vodni krog, z absorpcijo in odbojem svetlobe, z oddajanjem različnih snovi, ki služijo kot kondenzacijska jedra, ter s pospeševanjem preperevanja kamnin, z obarjanjem karbonata in s kopičenjem ogljika v usedlinah.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2011, št. 77


Upravljanje zavarovanih območij – ustvarjanje boljšega sveta?

avtor: dr. Katarina Groznik Zeiler

Z upravljanjem zavarovanih območij zasledujemo cilje ohranjanja narave in trajnostnega razvoja. V prispevku predstavljamo glavna dejstva o zavarovanih območjih v Sloveniji, pozornost namenjamo zlasti zavarovanjem na državni ravni. Nakažemo perspektive razvoja tega področja. Za uspešnejše upravljanje zgolj učinkovitejši upravljavci niso dovolj.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2011, št. 77


Okoljsko označevanje proizvodov od A do Z

avtor: Antonija Božič Cerar

Okoljsko označevanje proizvodov je orodje, ki omogoča enostavno komunikacijo med proizvajalcem in kupcem o določenih okoljskih vidikih proizvoda, ki jih kupec ob samem nakupu končnega proizvoda ne more prepoznati.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2011, št. 77


Ocena onesnaženosti tal na področju Stare Cinkarne in na njenem vplivnem območju Celja ter predlog možnih ukrepov za sanacijo

avtor: Ribarič Lasnik Cvetka, Grilc Viktor, Lakota Miran

Področje celjske občine je zaradi dolgoletnega onesnaževanja močno obremenjeno s težkimi kovinami. V okviru priprav za izdelavo strokovnih podlag za sprejetje zakona o sanaciji Celjske kotline smo pripravili raziskavo, katere namen je bil ugotoviti vrsto, obseg in porazdelitev onesnaženja okolja na treh lokacijah v občini Celje, degradiranih zaradi nekdanje kemijske in metalurške dejavnosti v Celju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2011, št. 77


Električna vozila in politika EU

avtor: Mag. Jure Leben

Evropska avtomobilska industrija je vodilna v svetu v razvoju čistih in energetsko učinkovitih tehnologij, zasnovanih na motorjih z notranjim izgorevanjem, saj je v zadnjih 15 letih veliko vlagala v raziskave in razvoj. Je tudi ena bistvenih evropskih panog, je konkurenčna, inovativna in podpira širok izbor sorodnih panog.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2011, št. 77


E-gradivo za predmet Odvajanje in čiščenje odpadnih voda

avtor: Nejc Zakrajšek, Milenko Roš, Srečo Zakrajšek

Zavod za spletno izobraževanje MINETIE je v okviru razpisa Ministrstva za šolstvo in šport in Evropskega socialnega sklada pripravil egradiva z naslovom Odvajanje in čiščenje odpadnih voda za izobraževanje v višješolskem programu Varstvo okolja in komunala. Gradiva so od 15. 10. 2010 prosto dostopna na spletni strani www.minet.si/egradiva. Gradiva so namenjena predavateljem kot pripomoček pri predavanjih in izvajanju študijskega procesa in za samostojno učenje, utrjevanje in preverjanje znanja študentov. Cilj egradiv je povečati učinkovitost poučevanja in samostojnega učenja, predvsem z večjo motivacijo, kar omogoča medij, ki je študentom blizu, in z uporabo multimedijskih tehnik, ki dokazano olajšujejo pomnjenje in razumevanje. Egradiva bodo povečala tudi možnost javnega dostopa do virov znanja in tako omogočala izobraževanje vsem, ki jih to področje zanima oz. je sestavni del njihovega učnega, študijskega ali delovnega procesa.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2011, št. 77


2. mednarodna konferenca o družbi in informacijskih tehnologijah

avtor: Darinka Sikošek in Kornelia Žarič

Prispevek prinaša izbrane informacije iz tematskega programa mednarodnih konferenc o družbi in informacijskih tehnologijah, s posebnim poudarkom na problematiki izobraževanja, usposabljanja in informatike. Informativno so predstavljeni izbrani primerki plenarnih in sekcijskih konferenčnih prispevkov, medtem ko sta prispevka obeh slovenskih udeleženk podrobneje opisana.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2011, št. 4


Ob letošnji Nobelovi nagradi za kemijo (2011)

avtor: Ivan Leban

5. oktobra 2011 je bila podeljena Nobelova na­ grada za kemijo profesorju Danu Shechtmanu z izraelskega inštituta za tehnologijo – Techniona v Haifi, za odkritje kvazikristalov. Obrazložitev je bila kratka. V kvazikristalih so atomi porazdeljeni tako, da se njihov vzorec periodično ne ponavlja. To je bilo v nasprotju s klasično kristalografijo, ki je definirala kristal kot periodično ponavljanje neke osnovne enote, sestavljene iz atomov, ionov ali mo­ lekul v vseh treh razsežnostih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2011, št. 4


Obeti sintezne biologije za zagotavljanje obnovljivih virov energije

avtor: Roman Jerala

Zadnje stoletje je našo civilizacijo zaznamovala rastoča poraba fosilnih goriv kot virov energije. Na osnovi dostopnih zalog fosilnih goriv so se razvili industrija, transport, pridelava hrane in skoraj vse druge oblike gospodarske dejavnosti. Poleg nevarne odvisnosti od omejenih virov zalog je obseg porabe fosilnih goriv izjemno povečal količino emitirane­ ga ogljikovega dioksida, ki lahko preko klimatskih sprememb pomembno spremeni razmere za življenje na našem planetu. V svetu raste zavedanje, da je pomembno poiskati nove, obnovljive vire energije. Pod črto edini trajni vir energije na Zemlji predstavlja energija, ki izvira iz jedrskega fuzijskega reaktorja, ki je oddaljen na varni razdalji od našega planeta.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2011, št. 4


ENFIST center odličnosti: kako učinkoviteje uporabljati znanje?

avtor: Matjaž Polak

ENFIST center odličnosti je organizacija, ki raziskovalno deluje na področju zdravja in ved o življenju ter naprednih materialih. Na osnovi specifičnih znanj smo usmerjeni v ustvarjanje inovativnih rešitev na področjih kemije, biokemije, fizike, farmacije ter sorodnih interdisciplinarnih ved. Pri svojem delu intenzivno delujemo na razvoju in uveljavljanju ustvarjalnih načinov in modelov za učinkovito sodelovanje med raziskovalno infrastrukturo in gospodarskimi subjekti, s čimer gradimo pogoje za učinkovito raziskovalno podporo podjetjem. S svojo usmerjenostjo k partnerjem iz gospodarstva in kupcem v širšem pomenu besede, ljudem in subjektom v t. i. slovenskem javnemu sektorju zagotavljamo učenje razumevanja procesa od novega odkritja do prihoda na trg in s tem postavljamo eno od osnov za razvoj slovenskega raziskovalnoinovativnega podjetništva v prihodnosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2011, št. 4


Reševanje matematičnih in tehniških problemov z Excelom

avtor: Severina Oreški

V prispevku je prikazano, kako lahko na preprost način razširimo zmogljivost Excela z že izdelanimi predlogami, da postane spretno in uporabno orodje za reševanje matematičnih in tehniških problemov. Excel je lahko sedaj uporabljen kot orodje za analizo funkcij, risanje več funkcij na isti graf, risanje parametričnih enačb, reševanje linearnih enačb, reševanje nelinearnih enačb in reševanje navadnih diferencialnih enačb, kar je prikazano na različnih primerih problemov iz matematike, kemije in kemijske tehnike.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2011, št. 4


Nanostrukturirani materiali za imobilizacijo encima

avtor: Franja Šulek, Željko Knez, Maja Habulin

Nanodelci, nanofilmi, nanožice, nanocevke, nanokapsule, nanočipi in inteligentni polimeri na osnovi nanostrukturiranih materialov so temeljni pojmi razvojnih tehnologij v prihodnosti. Nanoznanost ne predstavlja nič novega, ampak gre za koristno združitev bazičnih znanstvenih disciplin, kot so fizika, kemija in biologija z uporabnimi vedami, začenši z informacijsko tehnologijo, kemijsko tehnologijo, elektroinženirstvom ter strojništvom. Torej, zmožnost manipuliranja, priprave in uporabe funkcionalnih struktur ali nanostrukturiranih materialov na ravni molekule ali atoma pomeni zato začetek novega pogleda na pridobivanje že obstoječih, izboljšanih ali celo novih lastnosti materialov, ki so nenadomestljivi v našem življenju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2011, št. 4


Kemiluminiscenčna aktivnost diaril oksalatnih estrov

avtor: Marko Jeran, Jernej Iskra

V prispevku je prikazana kemiluminiscenčna lastnost diaril oksalatnih estrov, ki so največjo prepoznavnost doživeli prav v teh študijah. Osnovni skelet tovrstnih analogov sestavljata oksalatni »most« in stranski fenilni skupini. Takšne reagente pripravimo z estrifikacijsko reakcijo izhodnih fenolov z uporabo klorida oksalne kisline. Tovrstne spojine so dobro izkoriščene tudi na področjih biokemije, farmacije in medicine.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2011, št. 4


Centri odličnosti priložnost za razvoj in gospodarski preboj

avtor: Miran Gaberšček, Rada Drnovšek

Centri odličnosti (CO) so v Sloveniji obstajali že v času prejšnje finančne perspektive Evropske unije (EU), z zadnjim izborom Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki je potekal v letu 2009, pa smo pri nas dobili osem novih CO.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2011, št. 3


Varna hrana

avtor: Bara Heing

Leta 2004 je Republika Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Takrat je v Sloveniji pričela veljati tudi vsa evropska zakonodaja s področja varne hrane. Varna hrana je torej področje zakonodaje in o varni hrani oziroma živilih govorimo takrat, ko so leta skladna z zakonodajo, ki ureja to področje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2011, št. 3


Pretvorba bioplina v sintezni plin s pomočjo heterogenih katalizatorjev na osnovi plemenitih kovin

avtor: Ilja Gasan Osojnik Črnivec, Peter Djinovič, Albin Pintar

Suhi reforming metana predstavlja obetaven katalitski proces za sintezo vodika iz bioplina kakor tudi za odstranjevanje toplogrednih plinov in njihovo pretvorbo v sintezni plin. Pretvorbo ogljikovega dioksida in metana v vodik in ogljikov monoksid smo izvajali na namensko sintetiziranih heterogenih katalizatorjih, 3 ut. % Ru/γAl2O3 in 2 ut. % Rh/CeO2. V cevni reaktor s strnjenim slojem katalizatorja smo uvajali nerazredčene modelne plinske mešanice bioplina z molarnimi razmerji CH4 /CO2 od 0,7 do 2,3. Katalizator Rh/CeO2 je med temperaturno programiranimi aktivnostnimi poskusi deloval stabilno, medtem ko je aktivnost Ru/γAl2O3 zaradi sintranja katalizatorja počasi upadala. V stabilnostnem poskusu sta oba preizkušena katalizatorja ohranila dobro aktivnost.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2011, št. 3


Analiza slikovnega materiala v slovenskih učbenikih za kemijo v osnovni šoli

avtor: Mojca Marinč, Saša A. Glažar, Iztok Devetak

V poučevanju naravoslovja se na vseh ravneh izobraževanja pogosto uporabljajo različne metode vizualizacije, ki omogočajo, da si abstraktne naravoslovne pojme učenci čim bolj predstavljajo in jih razumejo. V kemijskih učbenikih so tako različni vizualizacijski elementi, npr.: fotografije, slike, sheme, skice, načrti ... V prispevku dajemo poudarek obravnavi slikovnega materiala kot didaktičnega elementa učbenika. Na osnovi analize slikovnega materiala bodo primerjani učbeniki za posamezni razred osnovne šole. V raziskavo je bilo vključenih enajst učbenikov, od tega šest za osmi razred in pet za deveti razred osnovne šole. Vsi analizirani učbeniki učno vsebino predstavljajo na podoben način, vendar z različnimi poudarki na slikovnem materialu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2011, št. 3


Kaj je v notranjosti sladke paprike? Premišljevanje o notranjosti rastlin

avtor: Dušan Krnel, Branko Družina, Thomas McCloughlin

Članek predstavlja eno od poti do uresničevanja različnih idej o sodobnem pouku naravoslovja. Primer je vzet iz kemije rastlin in je primeren za učence višjih razredov osnovne šole in nižjih razredov srednjih šol. V članku želimo pokazati, kako lahko iz navidezno preprostega vprašanja »Kaj je v notranjosti sladke paprike«, razvijemo kompleksno učno situacijo, ki vodi do realizacije učnih ciljev na svojstven način. Prikazan je pristop, ki združuje deklarativna znanja (plini pri fotosintezi) in procesna znanja (metode raziskovanja) ter sledenje lastnim miselnim procesom (metakognitivna znanja). Po »šolskem raziskovanju« notranjosti plodu paprike je bila narejena tudi analiza plinov v notranjosti sladke paprike, ki je pokazala povečano koncentracijo ogljikovega dioksida. Ta je bila okoli 200krat višja kot v zraku, kar je dobro izhodišče za novo raziskovanje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2011, št. 3


Zmagoslavje študentov Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani na XV. Tehnologijadi v Zatonu pri Zadru

avtor: Franc Perdih

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je letos drugič sodelovala na tradicionalni Tehnologijadi, ki je tokrat potekala v Zatonu pri Zadru med 3. in 8. majem 2011. Tehnologijada je znanstveno športno tekmovanje študentov naravoslovno tehniških fakultet.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2011, št. 2


Tlakovci in fotokataliza

avtor: TLAKOVCI PODLESNIK d.o.o.

Tudi v Sloveniji včasih vsebnost strupenih dušikovih oksidov presega dovoljene mejne vrednosti. Najpogostejši vzrok, da je tako, je promet. Podjetje Tlakovci Podlesnik se je prav iz tega razloga odločilo, da proizvede tlakovec, ki pripomore k zmanjšanju onesnaževanja. Zato je v sodelovanju z vodilnim nemškim podjetjem na tem področju izdelalo tlakovce, ki absorbirajo dušikove okside NOx in deluje na principu fotokatalize.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2011, št. 2


Redke zemlje

avtor: Janez Strnad

Zanimanje za elemente, ki jih štejemo med redke zemlje, narašča. Zadnje čase so nekateri od njih postali nepogrešljivi pri prenašanju sporočil. Prve redke zemlje so v kemijo stopile proti koncu 18. stoletja. V 19. stoletju so jih postopno pridobili v čisti obliki in ugotovili njihove kemijske lastnosti. V prvi polovici 20. stoletja so razvozlali zgradbo njihovih atomov in jih v drugi polovici začeli v večji meri uporabljati. V 21. stoletju je teh elementov začelo primanjkovati.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2011, št. 2


Kemijski eksperiment kot sestavni del učne enote

avtor: Tončka Požek-Novak

Kompetenčno naravnan učni načrt za kemijo v gimnaziji izpostavlja aktivnega učenca ter pomembnost konteksta učenja za razumevanje kemijskih pojmov. Gre za soodvisnost vsebine (znanja), ki naj bi ga dijaki pridobili, procesov, ki jih morajo dijaki izvajati, ter situacije ali konteksta, v katerem se dijaki srečujejo z izbranim kemijskim problemom. Pričujoči članek predstavlja eksperimentalno vajo – kvalitativno in kvantitativno analizo askorbinske kisline (vitamina C) v kontekstu biokemijskih procesov v živih organizmih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2011, št. 2


Spletni sistem za preverjanje znanja

avtor: Benjamin Kralj

Možno je ustvariti spletni sistem za preverjanje znanja, ki ga lahko uporabljamo povsod, kjer imamo možnost dostopa do medmrežja. Sistem, ki omogoča oseben pristop in medsebojno primerljivost dosežkov učencev, razredov in šol ter vrednotenje tako dela učencev kot učiteljev, pri učencih pa spodbuja tudi učenje učenja, ima lahko pomemben vpliv pri izboljšanju učnega procesa. Tak sistem za preverjanje in utrjevanje znanja najdemo na naslovu www.tiktaktest.si, katerega način delovanja in njegova uporaba je opisana v tem prispevku.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2011, št. 2


Izdelava baze podatkov spletnih virov za poučevanje in učenje kemije z uporabo interaktivne table

avtor: Darinka Sikošek, Franja Urbanč, Tina Steineker, Zala Mirnik, Melina Gruškovnik

Uporaba interaktivne table pri pouku kemije je bila naloga študentov dveh vpisnih generacij (v obdobju od 2008 do 2010) pri predmetu Didaktika kemije 2 na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru . V času aktivnega sodelovalnega dela je potekala gradnja interne baze spletnih povezav do didaktičnih gradiv, uporabnih pri poučevanju in učenju kemije z interaktivno tablo. V ta namen so bila proučena številna spletno dosegljiva gradiva, od interaktivnih nalog do gradiv za delo z metodo didaktičnih iger in metodo dela z modeli.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2011, št. 2


Strukturna analiza trenutno veljavnih slovenskih učbenikov za kemijo v osnovni šoli (1. del)

avtor: Mojca Marinč, Saša A. Glažar, Iztok Devetak

Učbeniki so primarni vir informacij za učenje in poučevanje, zato je pomembna njihova kakovost. Za večino predmetov je za posamezen razred potrjenih več učbenikov različnih avtorjev. Prvi prispevek je namenjen splošni strukturni analizi učbenikov za kemijo. Sledila bosta še dva prispevka, v katerih bosta predstavljena slikovni in besedilni material analiziranih učbenikov. V raziskavo je bilo vključenih enajst osnovnošolskih učbenikov različnih založnikov, od tega šest za osmi razred in pet za deveti razred osnovne šole. Učbeniki, ki so namenjeni istemu razredu, se bistveno ne razlikujejo med seboj glede števila strani in poglavij. Vsi vsebujejo vsa predpisana poglavja in s tem kemijske pojme iz učnega načrta, le da nekateri vsebujejo še dodana poglavja s specifično vsebino.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2011, št. 2


Za boljše razumevanje kemije med ljudmi

avtor: Edvard Kobal

Leto 2011 je Organizacija Združenih narodov na predlog njene specialne organizacije za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglasila za Mednarodno leto kemije. Resolucijo je pripravila Etiopija, podprlo jo je okoli 20 držav sveta.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 2011, št. 1


Utrinki s srečanja nobelovcev, Lindau, 2010

avtor: Ivan Leban

Od 27. junija do 3. julija 2010 je v idiličnem mestecu Lindau ob Bodenskem jezeru, Nemčija, potekalo že 60. interdisciplinarno, tradicionalno srečanje Nobelovih nagrajencev in mladih raziskovalcev s celega sveta. Zbralo se je 59 Nobelovih nagrajencev s področja fiziologije ali medicine, kemije in fizike. Povabljenih je bilo tudi 675 mladih raziskovalcev iz 68 držav.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 2011, št. 1


Obletnice v letu 2011

avtor: Franc Perdih

Ameriška kemika William S. Knowles (1917) in K. Barry Sharpless (1941) ter japonski kemik Ryoji Noyori (1938) so prejeli Nobelovo nagrado za kemijo za raziskave na področju asimetrične katalize organskih reakcij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 2011, št. 1


Pulzno lasersko nanašanje

avtor: Matjaž Spreitzer

Pulzno lasersko nanašanje je tehnika, ki se uporablja za sintezo tankih plasti pretežno anorganske narave. Proces poteka v vakuumski komori, v kateri iz tarče s pomočjo laserskih pulzov tvorimo plazemski oblak. Ta se širi proti substratu, na katerem se nato izvede nanašanje tanke plasti. Tehnika omogoča pripravo visokokvalitetnih plasti z možnostjo kontrole rasti na atomskem nivoju. V prispevku so opisane tehnične značilnosti laboratorijskih sistemov in potek sinteze tanke plasti, podan pa je tudi kratek pregled materialov, ki se s to tehniko pripravljajo. Prvi sistem za pulzno lasersko nanašanje v Sloveniji bo v letu 2011 pridobil Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije, ki ima sedež na Institutu »Jožef Stefan«.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 2011, št. 1


Od kakavovca do slastne čokolade

avtor: Mateja Primožič, Željko Knez, Maja Habulin

Že pred tri tisoč leti so civilizacije Majev, Toltekov in Aztekov, ki so živele v osrčju ekvatorialne Srednje Amerike, poznale in gojile drevesa, iz katerih plodov danes pridobivamo kakav za proizvodnjo čokolade. Kakav ima visoko prehransko vrednost in zaradi vsebnosti teobromina, snovi, ki – tako kot kofein – spada med alkaloide, ima kakav, in s tem tudi čokolada, blago poživljajoč učinek. Danes trdijo, da je uživanje čokolade dobro za srce, saj vsebuje močne antioksidante, ki znižujejo tveganje srčne bolezni. Čokolada lahko pomaga tudi pri zniževanju krvnega tlaka, saj vsebuje flavonol, ki preprečuje oksidacijo v krvnih celicah.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 2011, št. 1


E-gradivo za predmet Nevarne snovi v proizvodnji

avtor: Nejc Zakrajšek, Branko Družina, Srečo Zakrajšek

Zavod za spletno izobraževanje MINETIE je v okviru razpisa Ministrstva za šolstvo in šport in Evropskega socialnega sklada pripravil egradiva z naslovom Nevarne snovi v proizvodnji za izobraževanje v višješolskem programu Varstvo okolja in komunala. Gradiva so od 15. 10. 2010 prosto dostopna na spletni strani www.minet. si/egradiva. Gradiva so namenjena predavateljem kot pripomoček pri predavanjih in izvajanju študijskega procesa in za samostojno učenje, utrjevanje in preverjanje znanja študentov. Cilj egradiv je povečati učinkovitost poučevanja in samostojnega učenja, predvsem z večjo motivacijo, kar omogoča medij, ki je študentom blizu, in z uporabo multimedijskih tehnik, ki dokazano olajšujejo pomnjenje in razumevanje. Egradiva bodo povečala tudi možnost javnega dostopa do virov znanja in tako omogočala izobraževanje vsem, ki jih to področje zanima, oz. je sestavni del njihovega učnega, študijskega ali delovnega procesa.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 2011, št. 1


Izkušnje e-izobraževanja v študijskem procesu

avtor: Majda Krajnc, Rebeka K. Lukman

Elektronski način izobraževanja dobiva vedno večji pomen, saj omogoča svobodo pri usvajanju novih veščin in znanj. Kadar je informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) prisotna v tradicionalnem načinu izobraževanja, je olajšano delo predavatelja in študenta, predavanja so dinamična in bolj zanimiva, saj razne edejavnosti obogatijo vsebino predmetov. V prvih letih uporabe zahteva eizobraževanje veliko učenja, saj je potrebno usvojiti nove tehnologije in orodja za delo. Eizobraževanje lahko poteka preko spleta, virtualnih učilnic (eokolja) in elektronske pošte. V prispevku so predstavljene šestletne izkušnje uvajanja eizobraževanja na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) Univerze v Mariboru. Eučni okolji, ki sta bili uporabljeni v tem obdobju (ELEUM in Moodle), so študenti sprejeli brez oklevanja in večjih problemov, medtem ko je pedagoški kader še danes bolj zadržan do novega načina dela. Vzroki so v nepoznavanju novega načina dela, pomanjkanju časa in neustreznih vsebinah predmeta. Poudarjena bosta koristnost in učinkovitost uporabe eučnih okolij, predstavljeno mnenje predavateljev in študentov o novem načinu dela ter njihove želje za prihodnost.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 2011, št. 1


Katalog GO 2011

avtor: /

KATALOG 2011 ustanov in podjetij, ki se ukvarjajo z gospodarjenjem z okoljem v Sloveniji

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2010, št. 76


Go v šoli in vrtcu

avtor: /

V letu 2010 je ŠC Velenje kot primer dobre prakse skupaj s programom Ekošola kot način življenja prišel v ožji izbor nominiranih kandidatov za svetovno nagrado Energy Globe Award v Ruandi. Med 800 prijavljenimi projekti se je Slovenija v kategoriji Youth s programom Ekošola kot način življenja in s primerom dobre prakse šole Eco generation uvrstila v sam svetovni vrh. Med tremi nominiranimi državami so se v omenjeni kategoriji znašle tri države: Argentina, Maroko in Slovenija. Nagrado je prejela Argentina.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2010, št. 76


Predstavitev evropskega projekta AquaFit4use

avtor: Simona Vajnhandl, Julija Volmajer Valh

AquaFit4use je akronim evropskega projekta iz 7. okvirnega programa z naslovom: »Water in Industry, FitforUse Sustainable Water Use in Chemical, Paper, Textile and Food Industry«. Projekt združuje štiri veje industrije, in sicer kemijsko, papirno, tekstilno in prehrambno industrijo. Projekt velja za enega največjih projektov na področju okoljevarstva. Temeljni cilj projekta je ekonomična in učinkovita obdelava procesnih vod znotraj posamezne industrijske panoge in njena ponovna uporaba z namenom zmanjšanja porabe in obremenitve naravnih virov. Štiriletni projekt se je pričel junija 2008 in poteka v okviru konzorcija 36 partnerjev iz 11 članic Evropske unije. V projekt so vključeni tudi 4 partnerji iz Slovenije. Projekt se razlikuje od drugih okoljevarstvenih projektov, saj je 65 % partnerjev projektov iz industrije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2010, št. 76


Plin kot pogonsko gorivo vozil

avtor: Primož Pogorevc, Tadej Tasic

Promet je krivec za dobro četrtino izpustov toplogrednih plinov v EU. Večina vozil za pogon uporablja bencin in plinsko olje. Plin se je pokazal kot primerna alternativa omenjenima gorivoma, njegova prednost pa se kaže v zmanjšanju škodljivih emisij. Zaradi podobnih lastnosti plina in bencina je primeren za uporabo v večini bencinskih motorjev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2010, št. 76


Okoljska pismenost – ali kako uspešne so eko-šole

avtor: Dušan Krnel, Stanka Naglic

Nekateri raziskovalci tega področja, na primer Roth (1992), Harvey (1976) in Orr (1992), so opredelili okoljsko pismenost kot znanje o tem, kako svet deluje in kako ljudje lahko ohranjajo in vzdržujejo okolje. To pomeni v pedagoškem jeziku, da okoljsko pismenost sestavljajo vsebina, spretnosti in postopki, ali, kaj naj bi učenec poznal, kaj znal narediti in kako znal in bil sposoben ukrepati.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2010, št. 76


Odpadek je hrana!

avtor: Marjana Dermelj

Od leta 1980 se je izkoriščanje biotskih in abiotskih naravnih virov povečalo s 40 na 58 milijard ton v letu 2005. Scenariji predvidevajo, da bo skupna raba virov do leta 2020 narasla na okoli 80 milijard ton. Naraščajoča poraba naravnih virov, predvsem pa dejstvo, da dragocenih surovin ne vračamo v proizvodne tokokroge, poleg ekonomskega predstavlja tudi velik okoljski problem.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2010, št. 76


Nekaj o aluminiju, odpadkih pri proizvodnji in nesreči na Madžarskem

avtor: Branko Družina

Aluminij je najbolj zastopana kovina v zemeljski skorji, vendar vedno le v spojinah in nikoli v prosti kovinski obliki. Med vsemi elementi v zemeljski skorji je po količini na tretjem mestu in sicer za kisikom in silicijem. Veliko ga je v notranjih plasteh zemeljske skorje, saj se ena izmed plasti imenuje sial – sestavljena je iz alumosilikatov, torej iz aluminija in silicija. Nekoč je veljal za plemenito kovino, ki je bila bolj dragocena od zlata. S kemijskimi postopki so ga pridobivali v zelo majhnih količinah, zato je bil redek in dragocen. Na francoskem dvoru so v času Napoleona III najbolj pomembnim gostom izkazovali čast tako, da so le ti jedli z aluminijevim priborom, medtem ko so »morali« ostali z zlatim.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2010, št. 76


Izolacija iz tekstilnih odpadkov: od ideje do komercialnega uspeha

avtor: Matjaž Aberšek

Pri krojenju avtomobilskih prevlek iz avtomobilskih tekstilij nastaja t. i. tehnološki višek materiala, ki predstavlja odpad in posledično obremenjuje okolje. S patentiranim postopkom izdelujemo iz tega materiala toplotno/zvočno izolacijo, ki dosega neprimerno višje fizikalne vrednosti glede na znane izolacijske materiale na trgu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2010, št. 76


Drva – tradicionalna oblika lesa, uporabnega v energetske namene

avtor: Nike Krajnc, Mitja Piškur

Po ocenah Gozdarskega inštituta Slovenije se približno četrtina okroglega lesa iz gozdov porabi za ogrevanje v gospodinjstvih. Približno enak delež lesnih ostankov porabijo podjetja za pokrivanje lastnih potreb po energiji ali za proizvodnjo elektrike in toplote za prodajo. Po podatkih Statističnega urada RS (2009) v Sloveniji več kot 300.000 gospodinjstev uporablja les za ogrevanje, segrevanje sanitarne vode ali kuhanje. V več kot 100.000 gospodinjstvih pa les za kurjavo pripravljajo sami.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2010, št. 76


Priloga GO

avtor: /

Včasu, ko nas obkroža velika količina odpadkov, ko vse pogosteje poslušamo o onesnaževanju okolja in spreminjanju narave in podnebja, se moramo vprašati, kaj lahko vsak posameznik naredi za čistejše okolje, za ohranitev narave, podnebja. Starši so največji zgled otrokom s svojim načinom življenja in s svojimi življenjskimi navadami. Veliko pa lahko k vzgoji otrok za okoljsko odgovornost prispevamo tudi učitelji. Tako smo se na naši šoli lanskega septembra odločili, da se vključimo v projekt Ekošola kot način življenja, v katerega je vključenih že veliko vrtcev, osnovnih in srednjih šol.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2010, št. 75


Uporaba sistemskega vodenja v upravnih postopkih evropskih denarnih skladov

avtor: Urban Pinter

Evropska Unija pri svojih upravnih postopkih zahteva brezkompromisno izpolnjevanje vseh zahtev in določb, ki jih predpisuje evropska zakonodaja, zato so upravni postopki praviloma zahtevnejši in dolgotrajnejši od običajnih upravnih postopkov. Predvsem to velja za vse postopke, ki se tičejo pridobivanja evropskih sredstev za sofinanciranje posameznih okoljskih investicij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2010, št. 75


Približevanje potrošnji brez odpadkov ali »ZERO WASTE« družbi

avtor: Marijan Ivanc, Jernej Jevševar

»Zero Waste« je združevalni koncept številnih ukrepov, namenjenih preprečevanju odpadkov s ciljem približevanja potrošnji brez končnih odpadkov oziroma ostankov za odlaganje. Spremeniti moramo stari način razmišljanja in videti odpadke kot potencialni vir surovin in kot problem. Toda Zero Waste se ne bo zgodil čez noč, temveč se bo približeval asimptotično v skladu z osveščanjem družbe in vloženimi napori in projekti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2010, št. 75


Podnebne spremembe in teorija iger: Igra zapornikove dileme

avtor: Aleksandra Murks, Matjaž Perc

Podnebne spremembe so zgled verjetno največje socialne dileme v zgodovini človeštva. Blaženje sprememb podnebja izpostavlja klasičen problem zagotavljanja javne dobrine, kjer se posamezniki spopadajo z zasebnimi stroški zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, medtem ko se koristi uspešnega zmanjšanja delijo med vse udeležence, ne glede na njihove prispevke k trajnostnemu razvoju. Problem, s katerim se srečujemo je, kako doseči globalno kooperacijo pri aktivnostih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Ni dovolj samo sodelovati, ampak moramo sodelovati na način, kjer bomo fleksibilni in prilagodljivi skozi različna časovna obdobja. Rešitev nekateri zato vidijo v evoluciji kooperacije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2010, št. 75


Male biološke čistilne naprave

avtor: Marjana Simonič, Zorka Novak Pintaric

V prispevku predstavljamo zakonodajo iz področja čiščenja odpadnih voda in s tem v zvezi ceno odpadne vode, ki jo zaračunavajo javna podjetja porabnikom vode in uporabnikom javne kanalizacije. Omejili smo se na Koroško, kjer smo predstavili razmere v krajih Radlje ob Dravi, kjer nimajo čistilne naprave, in Dravograd, kjer jo imajo v poizkusni dobi. Primerjava izračuna cene odpadne vode je pokazala, da je cena trenutno v obeh krajih približno enaka; ko pa bo v Dravogradu pričela stalno obratovati čistilna naprava, se bo tam cena odpadne vode povečala za predvidoma več kot trikrat. V nadaljevanju prispevka obravnavamo vgraditev male biološke čistilne naprave do 2000 PE kot možno rešitev za tista gospodinjstva, ki jih ni mogoče priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Podatki za Slovenijo iz leta 2008 namreč kažejo, da na čistilnih napravah očistijo približno dobro polovico odpadne vode iz gospodinjstev. Iz male biološke čistilne naprave smo odvzeli vzorce odpadne vode na vtoku in iztoku. Vzorce smo analizirali glede na relevantne parametre, kot so KPK, vsebnost NH4+ in PO43– ionov v vodi. Ugotovili smo, da je učinkovitost naprave glede odstranjevanja organskih delcev v malih bioloških čistilnih napravah do 90 %. Rezultati analiz odpadne vode so pokazali, da je lahko učinkovitost čiščenja veliko nižja, če naprave ne vzdržujemo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2010, št. 75


EKO hoteli v konceptu trajnostnega razvoja turizma

avtor: Anže Čokl

Na kaj od tega, kar puščamo za seboj za naše otroke, vnuke in zanamce, bomo najbolj ponosni? So to posestva, objekti, avtomobili in druge materialne dobrine? Nikakor ne! Tisto pravo vrednost zapuščine zanamcem kaže pripisati dejanjem in stvarem, ki jih ni moč vrednotiti z denarjem. Za primer vzemimo okolje – to je prostor, v katerem živimo, ga izkoriščamo in v katerem bodo živeli naši otroci.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2010, št. 75


E-gradivo za predmet Učinkovita raba in obnovljivi viri energije

avtor: Nejc Zakrajšek, Bojan Žnidaršič, Srečo Zakrajšek

Zavod MINET-IE je v okviru razpisa Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskega socialnega sklada pripravil egradiva z naslovom Učinkovita raba in obnovljivi viri energije za izobraževanje v višješolskem programu Elektroenergetika. Od 15. 10. 2010 so prosto dostopna na spletni strani www.minet.si/egradiva. Gradiva so namenjena predavateljem kot pripomoček pri izvajanju študijskega procesa ter za samostojno učenje, utrjevanje in preverjanje znanja študentov. Cilj e-gradiv je povečati učinkovitost poučevanja in samostojnega učenja. Motivacijo dosegamo z medijem, ki je študentom blizu, z uporabo multimedijskih tehnik se dokazano olajšujeta pomnjenje in razumevanje. E-gradiva povečujejo tudi možnost brezplačnega javnega dostopa do virov znanja, kar omogoča izobraževanje vsem, ki jih področje zanima, oz. je sestavni del njihovega učnega, študijskega ali delovnega procesa.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2010, št. 75


Organizacija ekološkega raziskovalnega tabora z elementi trajnostnega razvoja

avtor: Srečo Zakrajšek

Na področju ekoloških (okoljevarstvenih) raziskovalnih taborov za mlade smo v Sloveniji v samem svetovnem vrhu, saj smo z njimi pričeli istočasno kot v najbolj naprednih državah, in tudi po vsebinah in izvedbah smo primerljivi, kar je tudi posledica tesnega mednarodnega sodelovanja ekologov, in tudi dejstva, da se s tem področjem ukvarjajo najbolj napredni in vizionarski strokovnjaki. V marsičem pa gre za nadaljevanje, dopolnjevanje ali nadgrajevanje dejavnosti tabornikov, katerih dejavnost temelji na elementih varovanja narave in trajnostnega razvoja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2010, št. 74


Učinkovito ravnanje z odpadnimi baterijami in akumulatorji

avtor: Uroš Černuta

Del evropske zakonodaje na področju varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja predstavljajo Direktive, katere so dolžne spoštovati vse države članice. Dejstvo, da je bila na področju ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji, 6. septembra 2006 sprejeta Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta, priča o tem, da je nadzor nad dajanjem v promet, nastajanjem, zbiranjem in predelavo baterij in akumulatorjev (v nadaljevanju BA), pomemben del okoljevarstvenih ukrepov v vseh državah članicah.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2010, št. 74


Ravnanje z odpadki kot politično orodje za skupno upravljanje

avtor: Dragica Bratanič, Urban Pinter

Namen projekta Wasman je izdelava vzorčnega koncepta ravnanja z odpadki in promocija preprečevanja nastajanja odpadkov prek zmanjševanja virov, odgovornosti proizvajalcev in izboljšanja ozaveščenosti prebivalcev z uporabnim znanjem, metodami, postopki sodelovanja, lokalnimi pilotnimi aktivnostmi in inovativno tehnologijo za okolju prijazno ravnanje s komunalnimi odpadki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2010, št. 74


Prvi Center ponovne uporabe v Sloveniji

avtor: Janja Klinčar, Marinka Vovk

Ponovna uporaba je po prednostni lestvici ravnanja z odpadki uvrščena takoj za preprečevanjem nastajanja odpadkov in eno mesto pred recikliranjem. Slovenija je v primerjavi z drugimi evropskimi državami po količini zbranih odpadkov na osebo sicer pod povprečjem EU, vendar je odstotek odpadkov, ki se reciklirajo, občutno premajhen, saj se glavnina odpadkov odloži, čeprav je odlaganje po prednostni lestvici ravnanja z odpadki na zadnjem, najmanj zaželenem mestu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2010, št. 74


GO v šoli in vrtcu

avtor: Nataša Zebec, Nataša Stavanja Želodec, Ksenija Bercel Žnidaršič in Antonija Tomšic

Čisto okolje postaja v današnjem času pomembna vrednota. Človek s svojo dejavnostjo močno posega v okolje, saj pomembno vpliva na tok snovi in energije, ker mu to zagotavlja življenje na Zemlji. Skoraj pri vsaki človekovi dejavnosti nastajajo poleg želenih produktov tudi odpadne trdne, tekoče in plinaste snovi, energija in hrup, ki obremenjujejo okolje. Vsak dan lahko v časopisu beremo o problemih z odpadki, gledamo oddaje na televiziji, v šoli učimo otroke o pomenu ločevanja in recikliranja odpadkov, jih vodimo na ekskurzije, kjer si lahko v živo ogledajo predelavo odpadkov in še bi lahko naštevali.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2010, št. 74


Načrtovanje integriranega ravnanja z odpadnimi blati in biorazgradljivimi odpadki v Gorenjski regiji

avtor: Simona Šalej, Viktor Grilc

Integrirano ravnanje z odpadki po definiciji Agencije za varstvo okolja (Environmental Protection Agency, EPA, 1999) pomeni razvoj in izvajanje sistema za ravnanje z odpadki, ki z visoko stopnjo učinkovitosti in sprejemljivimi stroški: – zmanjšuje stopnjo tveganja povzročenih odpadkov, – povečuje racionalno rabo surovin in ponovno uporabo odpadkov, ob smotrni zaščiti okolja in človeškega zdravja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2010, št. 74


Leto biotske raznovrstnosti

avtor: /

Generalna skupščina Združenih narodov se je decembra 2006 odločila, da bo leto 2010 mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Pobudnica te odločitve je bila Brazilija, ena od držav, kjer je bogastvo vrst največje in hkrati ena od držav, kjer vrste hitro izginjajo. Slogan mednarodnega leta je: Biotska raznovrstnost je življenje, naše življenje, cilj aktivnosti v okviru leta pa je povečanje ozaveščenosti svetovne javnosti o pomembnosti biotske raznovrstnosti za naše življenje. Danes se s slovesnostjo v berlinskem Prirodoslovnem muzeju mednarodno leto biotske raznovrstnosti tudi uradno začenja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2010, št. 74


Uporabnost historične analize rabe tal in varstva biodiverzitete v procesu priprave podrobnejšega integralnega načrta upravljanja območij Natura 2000 na varovanem območju Pohorje

avtor: Jurij Gulič, Gregor Danev

Projekt NATREG se loteva izziva uskladitve ciljev ohranjanja narave in trajnostnega razvoja na šestih pilotnih območjih jugovzhodne Evrope. V Sloveniji je bilo za pilotno območje izbrano območje Pohorja. V okviru projekta je bila na varovanem območju Pohorje izvedena historična analiza rabe tal in kvalifikacijskih vrst ptic kot korak k pripravi podrobnejšega integralnega načrta upravljanja območij Natura 2000 na Pohorju. Analiza je pokazala, kako se je v preteklih 200 letih zaradi človekovih dejavnosti spreminjala krajina Pohorja. Iz analize rabe tal ter poznavanja človeških dejavnosti lahko sklepamo o dinamiki in sedanjemu stanju vrst ptic na območju Pohorja in s tem ohranjenosti narave. Analiza con kvalifikacijskih vrst ptic nam prikazuje, kateri njihovi habitati so za ohranjanje narave pomembnejši in občutljivejši za motnje, na katerih pa je možno vzpostaviti primerno turistično infrastrukturo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2010, št. 73


Trendi dolgoročnega ravnanja z nevarnimi odpadki

avtor: Branko Družina

Že dolgo nazaj sta tako politika kot tudi stroka postavili zahtevo, da se pri ravnanju z nevarnimi odpadki v industriji vsi možni potencialni kontaminanti v odpadkih nevtralizirajo, zato da ne bi prišlo do njihove disperzije v okolje. Zaradi naraščanja množine, raznovrstnosti in kompleksnosti kontaminantov v nevarnih odpadkih narašča tudi potreba po uvedbi novih tehnologij za ravnanje z njimi. Danes, ko ponovna uporaba materialov predstavlja več kot samo tehnični napredek, je potreben nov prijem pri ravnanju z odpadki in nova ekonomija v tem sektorju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2010, št. 73


Stanje na področju investiranja v eko-tehnologije v Sloveniji

avtor: Renata Slabe Erker, Klemen Koman

Na Gotenburškem vrhu o trajnostnem razvoju so leta 2001 sprejeli sklep, da so t.i. okoljske tehnologije rešitev tako za okolje kot tudi za gospodarstvo v prihodnje. Rezultat tega srečanja je nastanek evropske Strategije trajnostnega razvoja, ki je bila osnovana na načelu, da je pri pripravi politik in sprejemanju političnih odločitev potrebno upoštevati tako gospodarske in socialne kot tudi ekološke vidike. S tem bo zagotovljeno zadovoljevanje potreb trenutne generacije, ne da bi hkrati ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2010, št. 73


Sistem ravnanja z odpadki »ZERO WASTE«

avtor: Aleksandra Pivec

V mesecu maju 2009 smo v ZRS Bistra Ptuj pričeli z izvajanjem projekta »ZERO WASTE«. Projekt je sofinanciran s sredstvi ESRR preko programa Mediteran. Osnovni namen projekta je razviti integriran sistem ravnanja z odpadki, z namenom zmanjševanja nastajanja odpadkov na izvoru ter odlaganja odpadkov, ob hkratnem povečevanju prihodkov in energije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2010, št. 73


Priloga - GO v šoli in vrtcu

avtor: različni avtorji

-

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2010, št. 73


Ponovna uporaba kovin: feedback na simboličnem projektu

avtor: Branko Družina

Pred desetletjem, še prednen so cene kovin »poletele v nebo«, so mnoga podjetja, ki so se ukvarjala z reciklažo odpadkov, začela razvijati projekte za ponovno pridobivanje kovin iz odpadnih snovi, z njihovo rafinacijo do visoke čistote in ponovno uporabo. Eden takih primerov, ki lahko rabi za šolski zgled je tudi ekstrakcija cinka in niklja iz odpadnih voda ene od kemijskih tovarn.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2010, št. 73


Perspektive aluminija v konceptu trajnostnega razvoja

avtor: Aleksandra Murks

Trajnostni razvoj je ogrodje znotraj katerega evropska aluminijska industrija gradi prihodnost prihodnjih generacij. Cilj industrije je, da deluje kot odgovoren gospodarski subjekt in izpolnjuje glavne cilje, ki so zadovoljiti potrebe kupcev, ustvarjati dobiček in dodano vrednost ter minimizirati negativne okoljske učinke proizvodnih aktivnosti. Evropska aluminijska industrija verjame, da je aluminij »kovina prihodnost«.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2010, št. 73


Ozaveščenost prebivalstva Slovenije o pravilnem ravnanju s komunalnimi odpadki

avtor: Katja Polanc

Prav tako kot v vsaki državi nastaja tudi pri nas iz dneva v dan velika količina komunalnih odpadkov. Največji problem je odstranjevanje odpadkov. V Sloveniji prevladuje odlaganje odpadkov kot način odstranjevanja odpadkov. Zanimalo me je, ali je to vzrok premajhne ozaveščenosti prebivalstva. Na podlagi vprašalnika sem prišla do spoznanja, da je prebivalstvo Slovenije visoko ozaveščeno.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2010, št. 73


Lokacija za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov dokončno potrjena

avtor: ARAO, Agencija za radioaktivne odpadke, Ljubljana

Uredba o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizkoin srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) na lokaciji Vrbina v občini Krško, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela na seji 30. decembra 2009, je 15. januarja stopila v veljavo. S tem je lokacija dokončno potrjena. Z izgradnjo odlagališča, ki se bo predvidoma začela čez dobri dve leti in pol, se bo Slovenija uvrstila med države, ki so poskrbele za trajno rešitev ravnanja z radioaktivnimi odpadki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2010, št. 73


Ekonomika naravnih virov

avtor: M. Dremelj

»Kdor misli, da se eksponentna (gospodarska) rast na planetu s končnimi viri lahko nadaljuje v nedogled, je nor ali pa je ekonomist.« (Kenneth Boulding)

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2010, št. 73


Sodelovanje študentov Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani na XIV. hrvaški Tehnologiadi

avtor: Franc Perdih

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Lju- bljani je letos prvič sodelovala na tradicionalni hrvaški Tehnologijadi, ki je potekala v Šibeniku med 25. in 29. aprilom. Tehnologijada je znanstveno-športno tekmovanje študentov naravoslovno-tehniških fakultet.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2010, št. 4


Okolju prijazna lepila na naravni osnovi

avtor: Milan Šernek

Okolju prijazna lepila na naravni osnovi ponovno pridobivajo na veljavi predvsem zaradi čedalje večje okoljske osveščenosti, vse strožjih okoljevarstvenih zahtev in tudi zaradi višanja cen naftnih derivatov, na katerih temelji proizvodnja sintetičnih lepil. V prispevku so predstavljena naravna lepila iz rastlinskih in živalskih surovin. Ta lepila so se množično uporabljala do pojava sintetičnih lepil, ki so cenejša in kakovostnejša, vendar so številna od njih neprijazna do okolja in škodljiva zdravju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2010, št. 4


Keramični kompozitni materiali za zavorne diske

avtor: Zmago Stadler

Uporaba C/CSiC ter zlasti SiC/C kompozitnih keramičnih materialov za zavorne diske je v zadnjem času vedno bolj aktualna, saj imajo ti materiali izboljšane karakteristike v primerjavi s kompoziti C/C, ki se uporabljajo za zavore pri letalih oziroma dirkalnih avtomobilih. Torne lastnosti so manj odvisne od temperature zaviranja in imajo bistveno manjšo obrabo. Zavorni diski iz keramičnih kompozitnih materialov se odlikujejo z odličnimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi, nizko obrabo in so v primerjavi s kovinskimi zelo lahki (gostota 1,92,1 g/cm3). V prispevku predstavljamo rezultate razvoja na tem področju ter pregled kompozitnih materialov, ki se uporabljajo za izdelavo zavornih diskov, njihove glavne karakteristike in specifične postopke izdelave. Ocenjujemo tudi, kateri tip kompozitnega materiala ima največ možnosti za uveljavitev v prihodnosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2010, št. 4


Terpeni

avtor: Maša Islamčević Razboršek

V prispevku smo predstavili terpene, njihov pomen, biosintezo in klasifikacijo. Prispevek predstavlja uvod in usmeritev v obsežno in zanimivo temo o terpenih. O njih daje informacije, ki se lahko uporabljajo pri strokovnem in raziskovalnem delu na različnih področjih kot so kemija, biologija, medicina in farmacija.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2010, št. 4


Kvantno kemijsko modeliranje elementarne SN1 in SN2 reakcije v vodni raztopini

avtor: Katra Kolšek, Jernej Zidar, Marija Sollner Dolenc, Janez Mavri

Reakciji SN1 in SN2 sta med enostavnejšimi reakcijami v organski kemiji. Študij reakcij je mogoč bodisi eksperimentalno bodisi z uporabo kvantnega modeliranja. S kvantno kemijskim modeliranjem, kjer smo vključiji efekt solvatacije, smo pokazali, da nukleofilna substitucija kloridnega iona na klorometanu v vodni raztopini poteče po mehanizmu SN2.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2010, št. 4


Študij uporabe kemoluminiscence luminola in organskih hidrazidov

avtor: Marko Jeran, Irena Drofenik

Kemiluminiscenca je področje kemije, ki se trenutno še razvija in dobiva velik pomen na področju sintezne organske, analizne in anorganske kemije, posega pa tudi na uporabo le-teh v vsakdanjem življenju. Na področju sintezne organske kemije poskušajo kemiki pripraviti čim večje število spojin s kemiluminiscenčno aktivnostjo. Na področjih analizne kemije se razvijajo in izpopolnjujejo specialne analitske tehnike (FIA, HPLC, LC, GC, elek- troforeza, itd.).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2010, št. 4


Nekodirane aminokisline

avtor: Miha Tišler

Naravni gradniki organskih biomolekul so stereospecifični. Poleg naravnih kodiranih aminokislin, gradnikov beljakovin, sodelujejo v življenjskih procesih še številne druge aminokisline. O pomenu in vlogi slednjih v kemiji, bo govora v članku.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2010, št. 4


Igranje vlog pri poučevanju kemije

avtor: Tomaž Lapajne Dekleva

V članku se avtor ukvarja z didaktično tehniko igranje vlog. Opredeli izraze in razloži teorijo konteksta dramske situacije pri poučevanju ter opiše nekatere didaktične izvedbe, kjer vloge prevzemajo učenci. Razčleni stopnje igranja vlog. Predstavi izvedbo poskusa v šoli in dobljene rezultate.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2010, št. 4


Tri bronaste medalje na kemijski olimpiadi v deželi vzhajajočega sonca

avtor: Andrej Godec

Letošnja 42. kemijska olimpiada je potekala od 19. 7. do 28. 7. 2010 v Tokyju na Japonskem (http://www. icho2010.org/en/home.html). Gostili sta nas Univerza v Tokyju, kjer je potekalo tekmovanje iz teoretične kemije, in Univerza Waseda, kjer je potekal praktični del tekmovanja. Predsedujoči olimpiade je bil Nobelov nagrajenec za kemijo 2001, profesor Ryoji Noyori.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2010, št. 3


Loschmidt in molekule

avtor: Janez Strnad

Josef Loschmidt je prispeval k razvoju kemije in fizike. Uvedel je strukturne formule, prvi resno izračunal velikost molekul in meril difuzijske konstante plinov. Zapis se dotakne še imen naravoslovnih odkritij in količin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2010, št. 3


Odstranjevanje alifatskih in aromatskih onesnažil iz odpadnih vod s procesom katalitske mokre oksidacije

avtor: Albin Pintar, Tatjana Tišler, Jurka Batista

Katalitska mokra oksidacija (CWAO) predstavlja obetavno metodo za učinkovito odstranjevanje toksičnih in biološko težko razgradljivih organskih onesnažil iz industrijskih odpadnih voda. V tem delu smo preučevali učinkovitost Ru/TiO2 katalizatorjev za oksidacijo vodnih raztopin mravljinčne kisline, ocetne kisline in fenola v kontinuirnem, trifaznem kapalnem reaktorju. Oksidacijski poskusi so bili izvedeni pri T=328523 K in tlakih do 50 bar. Popolna oksidacija mravljinčne kisline je bila dosežena pri milih obratovalnih pogojih (383 K); pri tem nismo opazili deaktivacijskih procesov, ki bi jih lahko pripisali raztapljanju aktivne faze rutenija. Katalitska oksidacija ocetne kisline je močno odvisna od strukture katalizatorja; največjo aktivnost smo izmerili ob začetku oksidacijskega procesa, ko se je faza rutenija na površini katalizatorja nahajala v kovinskem stanju. Sintetizirani Ru/TiO2 katalizatorji omogočajo popolno oksidacijo fenola in doseganje konverzij skupnega organskega ogljika (TOC), višjih od 99 % pri temperaturah nad 483 K. Pri teh pogojih se na površini katalizatorja akumulirajo zanemarljive množine ogljika (< 0,1 %). V prisotnosti Ru/TiO2 katalizatorjev v CWAO procesu se je strupenost tretiranih modelnih raztopin na vodne bolhe Daphnia magna in bakterije Vibrio fischeri bistveno znižala v primerjavi z napajalnimi raztopinami. Vendar pa so kljub temu vzorci večinoma bolj strupeni, kot bi lahko na to sklepali na podlagi zmanjšanja koncentracij skupnega organskega ogljika.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2010, št. 3


Rastlinam dostopni fosfor in kalij v tleh: določitev z AL-metodo

avtor: Janja Kristl, Matjaž Kristl

Naravne rezerve rastlinam dostopnega fosforja in kalija v tleh so omejene in letni odvzemi s pridelki kmetijskih rastlin siromašijo njune zaloge v tleh. Odvzeta hranila vračamo v tla z mineralnimi ali organskimi gnojili. V prispevku so predstavljene različne metode (AL, CAL, DL in Mehlich3) za določitev rastlinam dostopnega fosforja in kalija v tleh.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2010, št. 3


Aditivi v prehrani

avtor: Sabina Kavčič, Željko Knez, Maja Habulin

V živilstvu se povečuje uporaba aditivov, tako imenovanih E-jev. Živilska industrija namreč v konkurenčnem boju za tržni delež pošilja na trg nove in nove izdelke, ki poskušajo pridobiti naklonjenost kupcev s svojo rahlostjo, drugačnim okusom, lepšimi barvami. Vse te lastnosti proizvajalci v izdatni meri dosežejo s pomočjo aditivov. Uporaba aditivov ne sme biti nevarna za zdravje, dodajanje aditivov pa ne sme zakriti kakovosti izdelka ali zavajati potrošnikov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2010, št. 3


Z računalnikom do vpogleda v evolucijo proteinskih vezavnih mest

avtor: Janez Konc in Dušanka Janežic

Predstavili bomo računalniško metodo za lokalno primerjavo proteinskih struktur in njeno uporabo za odkrivanje vezavnih mest na proteinih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2010, št. 3


Nobelova nagrada za kemijo 2010

avtor: Darko Dolenc

Nobelova nagrada za kemijo je po petih letih spet podeljena raziskovalcem s področja organske kemije (leta 2005 so nagrado dobili trije znanstveniki za odkritja in razvoj katalizatorjev za metatezo alkenov). Dva od njih prihajata iz ZDA, to sta Richard F. Heck (Univerza Delaware, Newark, Delaware) in Eiichi Negishi (Univerza Purdue, West Lafayette, Indiana). Tretji znanstvenik je Akira Suzuki z Japonske (Univerza Hokkaido, Sapporo). Kot piše v obrazložitvi švedske kraljeve akademije znanosti so dobili nagrado za »spajanja, katalizirana s paladijem, v organski sintezi«. Izraz spajanje (angl. coupling) navadno uporabljamo za reakcije, pri katerih nastane vez ogljikogljik. Veliko organskih spojin, predvsem biološko pomembnih, ima molekule, zgrajene iz velikega števila ogljikovih atomov, povezanih v verige in obroče. Take molekule navadno nastanejo, tako v naravi, kot v laboratorijih in industrijskih reaktorjih, z združevanjem manjših molekul, pri čemer se tvorijo vezi ogljikogljik.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2010, št. 3


Velikost molekul

avtor: Tine Golež

Predstavljena je meritev, ki omogoča oceno velikosti molekul vode. Gre za skoraj 200 let staro zamisel Thomasa Younga. Oprema, ki jo potrebujemo za poskus, ne presega inventarja srednje šole. Tudi znanje kemije, fizike in matematike, ki ga potrebujemo pri izpeljavi, ne odstopa od sprejetih učnih načrtov – vsaj za maturante. Poučnost postopka se kaže v tem, kako je domišljija ob znanju potrebna, da zmoremo tudi s preprosto meritvijo (makroskopski svet) oceniti navidez neizmerljivo količino iz mikroskopskega sveta.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2010, št. 2


Stopetdeset let spektralne analize

avtor: Janez Strnad

Prispevek ob stopetdesetletnici opiše članka Gustava Kirchhoffa in Roberta Bunsena, ki ju navadno postavijo na začetek spektralne analize. Obravnava drugi članek, v katerem sta poročala o odkritju cezija in rubidija. Našteje elemente, ki so jih pozneje odkrili po spektru, a ne zasleduje nadaljnjega razvoja spektralne analize. Nazadnje se dotakne težav, na katere naletimo, ko poskusimo ugotoviti, kdo je kaj odkril ali naredil prvi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2010, št. 2


Ugotavljanje vsebnosti cinka in cinkovih spojin v rastlinskih vzorcih: okoljski, prehranski in zdravstveni vidik v primeru pomanjkanja cinka

avtor: Andrej Ovca in Johannes Teun van Elteren

V zadnjih letih je vse več pozornosti namenjene mikroelementom in njihovi vlogi v okolju, prehrani in zdravju človeka, tako z vidika njihove esencialnosti kot tudi toksičnosti. Iz vsebine številnih raziskav je moč razbrati, da je pomanjkanje esencialnih mikroelementov vse večji problem, tako v državah v razvoju kot tudi v razvitih državah, pri čemer cink ni izjema. Ker je cink eden ključnih elementov za pravilno delovanje večine oblik življenja na našem planetu, avtorja v prispevku razpravljata o okoljskem, prehranskem in zdravstvenem pomenu njegovega pomanjkanja v rastlinah, ki predstavljajo pomemben vmesni rezervoar cinka oz. eno od povezav, ki zagotavlja njegov prenos iz okolja do človeka. Privzem mikroelementov v rastline namreč odraža njihovo razpoložljivost v zemlji in lahko vpliva tako na obseg, kot tudi na kakovost pridelka v tej meri, da celo predstavlja tveganje za pomanjkanje posameznega elementa v prehrani živali in ljudi. Ker pa za oceno tveganja zgolj ugotavljanje vsebnosti elementa v izbranem vzorcu praviloma ne zadošča več, so vsi trije omenjeni vidiki obravnavani tudi v kontekstu ugotavljanja cinkovih zvrsti. Z ugotavljanjem kemijskih zvrsti posameznega elementa se ukvarja veja analizne kemije, imenovana tudi speciacija, in je nujno potrebna, saj sta tako esencialnost kot tudi toksičnost elementa, pogosto poleg njegove količine odvisna predvsem od njegove fizikalnokemijske oblike, v kateri je prisoten. Pregled znanstvene literature na obravnavnem področju kaže potrebo po dodatnih raziskavah, saj je obseg raziskav na področju speciacije cinka, v primerjavi z nekaterimi drugimi elementi (arzen, živo srebro, selen in svinec), precej skromen.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2010, št. 2


Mehanizmi in kinetika encimskih reakcij z dvema substratoma

avtor: Mateja Primožič, Željko knez, Maja Habulin

Encimska kinetika s proučevanjem katalitične pretvorbe substratov rabi kot orodje za določevanje mehanizmov encimskega delovanja. Na osnovi dobljenih rezultatov študije encimske kinetike določenega sistema lahko potek reakcije na molekulski ravni opišemo s pripadajočim mehanizmom. Izbira modela za mehanizem je odvisna od zgradbe in organizacije encimske molekule, števila substratov, ki vstopajo v encimsko reakcijo ter reakcijskih pogojev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2010, št. 2


Antioksidacijska učinkovitost fenolnih spojin

avtor: Veronika Abram, Helena Abramovič, Mihaela Skrt, Milica kač, Nataša Poklar Ulrih

Predstavljamo fenolne spojine, njihovo razdelitev, funkcije in nekatere vidike potencialne uporabe ksantohumola. Podrobneje so opisane le tiste metode določanja antioksidativne učinkovitosti, ki so dokaj enostavne, poceni in odražajo različne načine delovanja fenolnih spojin v vlogi antioksidantov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2010, št. 2


Teorija relativnosti v kemiji: zakaj je zlato zlate barve in živo srebro tekoče?

avtor: Franc Perdih

Relativistični učinek ima velik vpliv na zgradbo atomov elementov z vrstnim številom nad 50. Relativne energije atomskih orbital se spremenijo, pri čemer se s in p orbitale skrčijo (stabilizirajo), d in f orbitale pa se razširijo (destabilizirajo). Relativistična skrčitev 6s orbital ima izrazit maksimum pri zlatu in živem srebru, zaradi česar se lastnosti teh dveh elementov znatno razlikujejo od elementov v isti periodi oziroma skupini.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2010, št. 2


Od načrtovanja do izvajanja nevarnih demonstracijskih eksperimentov pri pouku kemije

avtor: Darinka Sikošek in Mateja Rus

V članku sta predstavljena metodologija načrtovanja in strategija izvajanja nevarnih demonstracijskih eksperimentov pri pouku kemije v osnovni šoli. Izhajamo iz opredelitve ciljev in pomena izvajanja nevarnih demonstracijskih eksperimentov pri poučevanju in učenju kemije, čemur sledi prikaz posameznih metodoloških faz načrtovanja in strategije izvedbenih korakov, do navedbe konkretnega primera nevarnega eksperimentalnega gesla »Acetilenski pozdrav velikonočnega jutra«. Poseben poudarek velja tudi kompetencam, potrebnim učiteljudemonstratorju za varno izvajanje nevarnega eksperimenta, kakor tudi kompetencam, ki si jih ob opazovanju izvajanja razvijajo učenciopazovalci. V ta namen je oblikovan aktualen primerek didaktičnega gradiva, in sicer demonstracijski list in opazovalni list.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2010, št. 2


Priloga - eko-šole

avtor: različni avtorji

Eko-šole

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2009, št. 72


Katalog 2009

avtor: -

-

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2009, št. 72


Ekoremediacijske tehnologije za trajnostni razvoj

avtor: Danijel Vrhovšek, Iztok Ameršek, Maja Zupančič Justin, Martin Vrhovšek, Alenka Sajovic

Pojem ekoremediacije (ERM) pomeni uporabo naravnih procesov za obnovo in zaščito okolja (eko + remediacija = »naravna ponovna oživitev«). Z ERM metodami lahko zmanjšamo in odpravljamo posledice kmetijskega onesnaževanja, turizma, prometa, industrije, odlagališč odpadkov in poselitve. Pomenijo vračanje k naravi, da se ohrani ali popravi naravno ravnovesje, pri čemer taka območja omogočajo nova delovna mesta in dodatne dejavnosti. ERM so že prepoznane kot perspektivni trajnostni pristopi, kjer se uporabljajo naravni in sonaravni procesi in sistemi v prid obnove degradiranega okolja in zaščite naravnega okolja. V praksi se uporabljajo ERM kot rastlinske čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda, za čiščenje podtalnice kot vira pitne vode, kot sonaravne sanacije deponij in fitoremediacije onesnaženih sedimentov in tal, kot obrežni vegetacijski pasovi – blažilna območja, stranski rečni rokavi in umetna močvirja za povečanje samočistilne sposobnosti, zadrževanje vode in habitatne vrednosti ekosistemov ter zasaditve v obliki protihrupnih in protiprašnih barier. Z ERM metodami se porabi manj denarja za sanacijo degradiranih območij in vzpostavi njihovo trajno varovanje, kar pomeni v finančnem in trajnostnem smislu veliko prednost. ERM so v celoti usklajene z najnovejšimi programskimi dokumenti in strategijami. Z ekoremediacijami je možno varčevati z energijo in jo celo pridobivati (uporaba obnovljivih virov energije).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2009, št. 72


Kakovost zunanjega zraka

avtor: Tanja Bolte, Andrej Šegula, Tanja Koleša

Povečano onesnaževanje zraka negativno vpliva tako na zdravje ljudi kot na biodiverziteto. Povzroča poškodbe na vegetaciji, kmetijskih pridelkih, zgradbah ter na materialih. V veliki meri onesnaževanje ne zavisi samo od lastnih aktivnosti, ki jih povzročamo ljudje, temveč tudi od vremena ter tipografije terena. Kakovost zraka je povsod, še posebej pa v notranjosti Slovenije, slabša predvsem pozimi, ko se zaradi dolgih noči in šibkega sončnega obsevanja pogosto pojavljajo dolgotrajne temperaturne inverzije. Koncentracije onesnaževal, katerih glavni vzrok je večinoma promet, imajo izraziti dnevni hod z maksimumom zjutraj in zvečer (popoldanska prometna konica se na onesnaženosti odrazi zvečer, ko se hitrosti vetra zmanjšajo) ter so ob delavniki višje kot ob koncu tedna. V Sloveniji predstavlja največji problem onesnaževanje zraka z delci in v poletnem času z ozonom.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2009, št. 72


Mednarodni center za ekoremediacije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru

avtor: Ana Vovk Korže

Mednarodni center za ekoremediacije vzpostavlja trajnostne regije na osnovi vključevanja ekoremediacij kot preventivnih in kurativnih pristopov do okolja. Z načrtovanjem sonaravnih aktivnosti v pokrajini Mednarodni center za ekoremediacije skrbi za dolgoročno upoštevanje okolja kot vitalnega faktorja trajnostih regij. Poudarek je na prepoznavanju zastopanosti in značilnostih naravnih virov, njihove vloge v pokrajini in vključevanje v trajnostno gospodarjenje. S pripravo strokovnih podlag in variantnih rešitev za trajnostno zasnovo regij in njihovo vzpostavljanje Mednarodni center za ekoremedaicije sodeluje z lokalnimi skupnostmi, občinami in regijami pri kreiranju trajnostnih vizij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2009, št. 72


25. letna mednarodna konferenca o zemljinah, sedimentih, vodi in energiji

avtor: Branko Družina

Od 19. do 22. oktobra 2009 je bilo mestece Amherst, oddaljeno 190 km od Bostona v ameriški zvezni državi Massachusetts, gostitelj 25. letne Mednarodne konference o »Zemljinah, sedimentih, vodah in energiji« (25th Annual Internationl Conference on Soils, Sediments, Water and Energy).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2009, št. 72


Podpora sistemom upravljanja z energijo

avtor: mag. Bogomil Kandus, Gregor Kustec

Besedi »energetska učinkovitost« imata samo na Googlovi strani 965.000 zadetkov, kar priča o tem, da je to področje že zdavnaj preraslo strokovne okvire in se z njim dandanes ukvarjajo najrazličnejše organizacije in posamezniki. Vendar, energetska učinkovitost v organizacijah ni zgolj kampanjsko investiranje v varčno razsvetljavo, izolacijo stavb ali soproizvodnjo toplote in električne energije. V osnovi je to predvsem gospodarjenje z energijo z obstoječo infrastrukturo in ljudmi, ki predstavljajo ključni element uspešnosti projekta. Angažma enega samega človeka v organizaciji je običajno bistveno premalo, zato je v projekt potrebno vključiti tako vodstvo kot druge zaposlene.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2009, št. 72


Pomen ekoremediacij za družbo

avtor: Ana Vovk Korže

Ekoremediacije so aplikacije naravnih procesov, ki predstavljajo v Sloveniji izjemno priložnost za uresničevanje trajnostnega razvoja. Narava je v svoji dolgi zgodovini razvila neverjetne samočistilne in puferske sposobnosti. Razvoj znanja nam je omogočil, da znamo danes uporabiti te edinstvene naravne procese. Ekoremediacije (ERM) so uporaba naravnih sistemov in procesov za varovanje ter obnovo okolja in pomenijo osnovo za ekosistemske tehnologije. Dodatna vrednost ERM je, da prinašajo ponovno oživitev že degradiranih območij. Z obnovljenim okoljem se vrača njegova vrednost, saj ga je mogoče uporabiti za razvoj drugih dejavnosti. Z ERM varujemo habitatno pomembna območja pred onesnaženjem in omogočamo sonaravni razvoj. S pomočjo narave lahko tudi zmanjšujemo učinke naravnih nesreč. Ekoremediacije so ukrepi za vzdrževanje ravnotežja v okolju, oziroma večanje njegovih samočistilnih sposobnosti. Zaradi preprečitvene in ohranitvene vloge ekoremediacij imajo izjemno vrednost in so osnova za trajnostne regije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2009, št. 72


Poslovni odjemalci električne energije premalo ozaveščeni o učinkoviti rabi električne energije in rabi obnovljivih virov energije

avtor: mag. Milena Delčnjak

Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO) je v novembru predstavil rezultate prve raziskave o odnosu poslovnih odjemalcev električne energije do elektroenergetske problematike v Sloveniji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2009, št. 72


Prvi CO2 odtis v celotni dobavni verigi izdelka v Sloveniji – izkušnje podjetja Trimo

avtor: mag. Danijel ZupanČic, Aleš Jarc

Zemlja je Trimov enakopravni partner
Trimo je v svetu prepoznano kot eno najbolj inovativnih podjetij v panogi gradbeništva, ki poleg sodobnega dizajna, odličnih lastnosti in kakovosti izdelkov slovi tudi po uveljavljanju trajnostnega razvoja v praksi. V njegovi strategiji imata uravnotežen razvoj in partnerstvo z vsemi deležniki osrednje mesto. Tako je eden od petih enakopravnih partnerjev (kupci, dobavitelji, zaposleni, lastniki in okolje) tudi naš planet kot pojem okolja v širšem smislu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2009, št. 72


Rast na vse kriplje in pretege? Alpe v iskanju sreče

avtor: Miomira šegina

Konferenca mednarodne komisije za varstvo Alp, CIPRE, je tokrat pokazala nekaj različnih pogledov na svetovno krizo in pod vprašaj postavila pomen neomejene gospodarske rasti. Svoje odgovore in raziskave so ponudili strokovnjaki z različnih področij ekonomije, ekologije, filozofije in prostorskega planiranja. Nekaj obravnavanih tem: Globalizacija, rast, razvoj: kakšna je naša prihodnost?

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2009, št. 72


Solarna ulična razsvetljava, okolju prijazna osvetlitev

avtor: Anamarija Čemas

Solarna ulična razsvetljava je v zadnjem času za uporabnike postala vse bolj zanimiva, saj sodobna tehnologija omogoča proizvodnjo solarnih luči, ki so atraktivnega videza, zahtevajo relativno nizke stroške postavitve in vzdrževanja ter zanesljivo delujejo preko celega leta. Solarne svetilke za delovanje potrebujejo sončno energijo, ki jo s pomočjo sončnih celic pretvorijo v električno energijo in uporabijo za delovanje preko noči. Obstajajo številne prednosti uporabe solarnih uličnih svetilk namesto običajnih električnih uličnih svetilk, in pa je smotrna tudi s finančnega vidika.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2009, št. 72


Trajnostna tehnologija CAPS za pretvorbo papirniškega mulja v visoko učinkovit absorbent za čiščenje vodnih površin

avtor: Marko Likon, Franc Černec,Danijel Oštir

Za posamezne industrijske panoge predstavlja obvladovanje odpadkov nepotreben strošek iz naslova ohranjanja okolja. To vendarle ni tako, če se problema lotimo na osnovi razmišljanja o trajnostnem razvoju podjetij. Če začnemo na ravni proizvodnih podjetij razmišljati, kako medsebojno različne industrijske panoge preko uporabe odvečne energije in odpadkov iz ene industrijske panoge za vir poceni energije in materialov za proizvodnjo produktov z visoko dodano vrednostjo v drugi industrijski panogi, nas privede do znatnih ekonomskih in okoljskih prihrankov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2009, št. 72


GO v šoli in vrtcu

avtor: Danica Fabac, Mirjana Malenšek in Alenka Prevalšek , Blažka Stoilovski, Irena Pernat,
Mojca Felicijan, Dora Gobec, Stanka Ilar, Zdenka Ljubič, Andreja Snoj, Klara Velkavrh

=snovni ekološki princip je pozitivna naravnanost vsega človeštva, ki temelji na veri v napredek in v pozitivno čustveno in socialno naravnanost ljudi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2009, št. 71


Zeleni tabori in učinkovitost zelenih bivališč

avtor: Dunja Gregorič Exel

Priložnost in krivda si segata v roke. Vsak dan smo priča novim globalnim strategijam za zmanjševanje emisije ogljika v okolje. Bančne družbe seznanjajo svoje komintente z možnostmi ugodnih pogojev za finančne podpore ekološkim projektom.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2009, št. 71


Velik prihranek električne energije in mnogo večja ter okolju prijaznejša osvetlitev

avtor: -

»Patentirane stropne svetilke Powerboss Eluma prihranijo od 50 do 90 odstotkov energije, svetijo pa lahko do petkrat močneje kot klasična razsvetljava.«

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2009, št. 71


Prispevek za oceno uporabnosti modelnih izračunov pri ugotavljanju kakovosti zraka

avtor: Bojan Paradiž, Jan Leskovšek, Žiga Švegelj

Upravljavci večjih virov onesnaževanja zraka so za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja dolžni ugotoviti delež, ki ga k skupni onesnaženosti zraka na vplivnem območju prispevajo emisije iz njihovih obratov. V Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, U. L. R Slovenije 31/07, so navedene omejitvene vrednosti njihovih deležev. Priporočeni so tudi načini določanja teh deležev. Med temi je disperzijski model AUSTAL 2000, ki je bil razvit za uporabo v Nemčiji in je prilagojen za uporabo v tamkajšnih prevladujočih vremenskih razmerah. V Nemčiji so za uporabo modela zagotovljeni potrebni vhodni podatki in določeni podrobni načini za njihovo pridobivanje. Za uporabo modelov, med temi tudi modela Austal 2000, so določene omejitve, ki omejujejo uporabo modelov pri šibkih vetrovih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2009, št. 71


Praksa in razvoj energetske izrabe odpadkov

avtor: -

Incineracija odpadkov ima kot učinkovita metoda obdelave odpadkov dolgo tradicijo. V novejšem času naloga termične obdelave odpadkov ni več samo učinkovito zmanjšanje volumna ter nevtralizacija odpadkov, temveč in predvsem energetska izraba odpadkov (EIO). Ta je v zakonodaji že priznana kot izkoriščanje obnovljivih virov energije, pri čemer je pomembno tudi varovanje ozračja pred kopičenjem toplogrednih plinov, ki nastajajo pri uporabi fosilnih energentov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2009, št. 71


Podnebje se spreminja

avtor: Ivan Leban

Najprej nekaj osnovnih podatkov. Atmosfera je razmeroma tanka plast zraka, ki obdaja planet Zemljo do približno višine 650 km. Plini, še posebej kisik, omogočajo življenje rastlinam, živalim in ljudem. Naše vreme je posledica delovanja sonca, vlažnosti in gibanja zraka blizu površine Zemlje. Ozračje nas tudi varuje pred škodijivimi sončevimi žarki. Zaradi težnosti je z višino zrak vse redkejši. Prva plast ozračja – troposfera je pri ekvatorju debela okoli 18 km in okoli 7,5 km pri polih. V njej se dogajajo najpomembnejši vremenski pojavi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2009, št. 71


Obnovljivi viri energije

avtor: Ivan Leban

Bojim se, da naši zanamci o nas ne bodo imeli prav dobrega globalnega mnenja. Imeli nas bodo za razsipno, potratno in predvsem sebično človeško združbo, ki se je neodgovorno obnašala do naravnih bogastev planeta Zemlje. Seveda je še čas, da popravimo slab splošen vtis, vendar časa na žalost ni veliko. Gre predvsem za uporabo energije in posledično za vse nepredvidljive dogodke, ki jih je/bo velika poraba energije povzročila.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2009, št. 71


Membranski bioreaktor za čiščenje odpadnih voda

avtor: Jasmina Razgoršek, Irena Petrinič, Marjana Simonič, Senka Ksenija Husar, Mirjana Čurlin

Prečiščevanje odpadne vode s tehnologijo membranskega bioreaktorja (MBR) lahko opredelimo kot kombinacijo klasičnega aerobnega postopka obdelave odpadne vode z aktivnim blatom in filtracije prečiščene vode skozi membrano. Tehnologija MBR se je hitro razvila zadnjem desetletju in postala zanimiva predvsem zaradi številnih prednosti pred klasičnimi procesi čiščenja z aktivnim blatom, uporabna tako za čiščenje komunalnih kot industrijskih odpadnih vod. Membranski bioreaktor se uporablja za procese v biotehnologiji, bolj specifično pri obdelavi odpadnih voda pri sekundarnem čiščenju. Obratuje lahko kot zunanji sistem ali potopljeni sistem v biorekatorju, kjer deluje z vakuumskim sesanje pri nizkem transmembranskem tlaku. Pri obdelavi odpadne vode ima MBR kar nekaj pomembnih prednosti pred konvencionalnim čiščenjem glede na razmere in kakovost očiščene vode. V nadaljevanju je predstavljen razvoj in delovanje membranskega bioreaktorja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2009, št. 71


Kako do nagrade za okolju prijazne in energetsko učinkovite Terme Snovik

avtor: Ivan Hribar, inž., direktor

Terme Snovik imajo že od začetka delovanja jasno vizijo – zgraditi terme, ki bodo okolju in obiskovalcem prijazne ter energetsko učinkovite. Že pri samem načrtovanju smo vključili različne strokovne inštitucije, ki so podale svoja stališča, kako naj objekte umestimo v okolje in jih gradimo v neokrnjeni snoviški dolini s poudarkom koriščenja termalne zdravilne vode. S sprejetim prostorskim planom so bile začrtane razvojne možnosti družbe in to predvsem z okoljskega in tudi finančnega vidika za območje 23,6 ha.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2009, št. 71


10. strokovno posvetovanje z mednarodno udeležbo »Gospodarjenje z odpadki – GzO’09«

avtor: doc. dr. Jože KORTNIK

10. strokovno posvetovanje z mednarodno udeležbo »Gos podarjenje z odpadki – GzO’09«, je potekala 27. avgusta 2009 v HIT hotelu Perla v Novi Gorici, tokrat prvič na Primorskem. Organizator, kot že predhodnih devetih posvetovanj, je Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo, Naravoslovnotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani (ULNTF, OGR).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2009, št. 71


Priloga: GO v šoli in vrtcu

avtor: Jože Andrej Mihelič

Izročilo planinskega pašništva v Triglavskem narodnem parku (TNP) kot vsebina dodatnega izobraževanja za osnovne šole je interni projekt TNP. Začetek sega v leto 2003. Z njim smo želeli zbuditi zanimanje za planinsko pašništvo med učenkami in učenci osnovnih šol iz neposredne okolice TNP ter prispevati k ohranjanju nekaterih zanimivih in pomembnih znanj ter izkušenj v zvezi z njim. Da bi dosegli cilj, smo obiskali nekatere pašne planine, izdelovali uporabne lesene predmete iz lesa, kakršni so bili ali so še v rabi po planinah, ter zbirali zgodbe iz življenja pastirjev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2009, št. 70


Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) v Sloveniji zaradi varovanja vodnih virov s spoštovanjem ciljev in odgovornostjo načrtovalcev

avtor: Uroš Nučič

Namen članka je predstaviti cilje iz sprejetih dokumentov za okoljsko vzdržen razvoj družbe, povezati realizacijo teh ciljev ter vlogo inženirstva v razvojnem procesu. S člankom želim pokazati: – da inženirji odločilno spreminjajo svet, v katerem delajo, in imajo zato do narave in ljudi tudi posebno odgovornost ob doslednem upoštevanju načel in predpisov pri načrtovanju v investicijskih procesih, – da odgovornost za investicijske procese in odločanje v njih seveda leži najprej na naročnikih, to je lokalnih skupnostih (občinah) in državi, – da je vloga načrtovalcev, inženirjev in drugih strokovnjakov pri zaščiti integritete vseh vpletenih v investicijskih procesih najpomembnejša. Rdeča nit prispevka teče v smeri povezave realizacije ciljev iz dokumentov, ki predstavljajo zavezo za okoljsko vzdržen razvoj družbe in države ter odgovornosti, ki je naložena vsem, ki sodelujejo v razvojnem procesu. Dodana vrednost članka so na enem mestu zbrane spletne povezave, ki služijo bralcu kot izhodišče in vir. Strokovne rešitve ne smejo podleči neupravičenim zahtevam naročnikov. Izbrane morajo biti tiste, ki so okolju in ljudem najprijaznejše in dolgoročno najbolj ekonomične. Prav tako inženirji in drugi načrtovalci ne smejo podleči skušnjavi, da bi neukega naročnika zapeljali v sprejemanje rešitev, ki niso takšne. Integriteta vseh vpletenih je na ta način najbolj zaščitena. Znanje in vedenje ter zavedanje odgovornosti na vseh ravneh in položajih v investicijskih procesih vodi k najboljšim rešitvam, zato so za sklep povzete nekatere ugotovitve iz prakse izvajanja okoljskih projektov v Sloveniji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2009, št. 70


Dobre prakse v času podnebnih sprememb

avtor: Miomira Šegina

Prve dni aprila je Bolzano že gostil pomlad – kljub neposredni bližini Alp se do sem prikradejo mediteranski zračni tokovi. Mesto je znano po zimskih smučiščih, a je za turiste zanimivo celo leto. Poleg lepe mestne arhitekture, dobrih gostišč, obilice muzejev in gradov je za Bolzano značilna ekološka naravnanost prebivalcev. Ta se vidi po urejenosti okolice in povsod speljanih kolesarskih (in peš) poti. Kolesarjenje je priljubljen način prevoza za mlade in stare. Bolzano je alpsko mesto leta 2009, ki načrtuje, da bo v desetih letih postalo mesto z ničnimi emisijami toplogrednih plinov. Nič nenavadnega ni, da je bila Mestna občina Bolzano gostiteljica mednarodne konference »Trezna glava v topli gredi – ravnajmo pametno v času podnebnih sprememb«. Organizatorka konference CIPRA (Mednarodna komisija za varstvo Alp) je na njej predstavila prve rezultate projektov na področju preprečevanja podnebnih sprememb (projekt cc.alps – Podnebne spremembe: mislimo korak vnaprej). Predavanja so bila razdeljena na tri tematske sklope: mesto z ničnimi emisijami toplogrednih plinov, energijsko samozadostne regije in urejanje prostora kot instrument varstva podnebja in prilagajanja na posledice podnebnih sprememb. Konferenco so sklenili z ekskurzijami na območju mesta Bolzano, kjer so se udeleženci srečali s primeri dobre prakse v preprečevanju podnebnih sprememb (energijsko učinkovite zgradbe v Bolzanu, sistem ogrevanja na bioplin v Lani, biodinamični vinograd v Margreidu).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2009, št. 70


Proizvodnja bioetanola: uvodno načrtovanje in primerjava različnih vrst procesov

avtor: Lidija Čuček, Andreja Goršek

V prispevku opisujemo možnosti proizvodnje bioetanola iz različnih surovin, ki vsebujejo škrob, sladkor in/ali lignocelulozo. Med biomaso, ki bi jo lahko uporabili za to proizvodnjo, prištevamo les, slamo, odpadke ipd. Vse procese smo simulirali s simulatorjem SuperPro Designer® in jih ekonomsko ter okoljsko ovrednotili.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2009, št. 70


Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES

avtor: dr. Simon Muhič, dr. Peter Novak

Konec oktobra 2008 je bil sprejet novi pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES, UL RS, 93/2008). Usmeritve in priporočila o učinkoviti rabi energije so v predpisu realizirani z: uporabo energijsko učinkovitih izdelkov (vgrajene opreme), učinkovito izolacijo stavb kot primarnega ukrepa, vključevanjem obvezne uporabe OVE, zagotavljanjem enostavne aplikacije pravilnika v praksi, omogočanjem kontrole po izvedbi del, s pripravo izkaza toplotnih karakteristik stavbe (v skladu s 5. odstavkom člena 89, ZGO1 (UL RS 126/07) in 19. členom Pravilnika o projektni dokumentaciji (UL RS 55/08)) kot osnove za energijsko izkaznico po izgradnji objekta. V prispevku je povzet pravilnik PURES in prikazana demonstracija izračuna po 7 in 25. členu PURES za stolpnico.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2009, št. 70


Zelena davčna reforma Tax bads, not goods!

avtor: Antonija Božič Cerar

Pri uvajanju okoljskih dajatev obstaja toliko različnih prijemov in izkušenj, kolikor obstaja držav, ki so se odločile za njihovo uporabo. Cilji, ki jih posamezne države želijo doseči z obdavčitvijo, so pogosto tudi različni. To je zelo lepo razvidno iz poročila, ki ga je izdelala Evropska Okoljska Agencija (EEA) o učinkovitosti okoljskih obdavčitev in prispevkov pri upravljanju s svežimi gradbenimi agregati v izbranih državah članicah.1 Ista davčna osnova je v različnih državah podvržena zelo različnim načinom in postopkom obdavčenja v skladu s pričakovanji in značilnostmi posamezne države članice in cilji, ki jih je želela doseči s to obdavčitvijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2009, št. 70


Evropski projekt SMILES: Trajnostni ukrepi za strategije industrijskih pralnic

avtor: dr. Sonja Šostar Turk, dr. Rebeka Fijan

SMILES je akronim za EU projekt 7. Okvirnega programa: »SUSTAINABLE MEASURES for INDUSTRIAL LAUNDRY EXPANSION STRATEGIES: SMART LAUNDRY2015« oziroma »Trajnostni ukrepi za strategije industrijskih pralnic: Pametna pralnica2015«. Namen raziskave je vpeljati izboljšave v sektor industrijskih pralnic EU in do 2015 razvoj modela »pametne pralnice«, ki bo zajemal znatni prihranek vode in energije ter zmanjšanje emisij CO2. 3letni projekt, s pričetkom od septembra 2008, bo potekal v okviru konzorcija 14 partnerjev iz 7 članic EU, med katerimi je vključena tudi Slovenija.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2009, št. 70


Priloga - GO v šoli in vrtcu

avtor: Polonca Mohorčič, Nada Pavšer

Ekošola je projekt evropskega združenja in je sestavni del prizadevanj Evropske unije za okoljevarstveno izobraževanje. Nosilec projekta je Fundacija za okoljsko izobraževanje in vzgojo ter izobraževanje za trajnostni razvoj (FEE), ki je bila ustanovljena z namenom, da organizirano in načrtno pospeši okoljsko izobraževanje in ozaveščanje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2009, št. 69


Zeleni tabori in učinkovitost zelenih bivališč

avtor: Barbara Farhar, Timothy Coburn

Obratovalni stroški objektov za predelavo preračunani na tono odpadka se bodo strmo dvignili, sočasno pa se bodo stroški zviševali tudi z uvajanjem vse bolj zahtevnega ločevanje odpadkov na izvoru in ravnanja z reciklati. Priložnost in krivda si segata v roke. Vsak dan smo priča novim globalnim strategijam za zmanjševanje emisije ogljika v okolje. Bančne družbe seznanjajo svoje komintente z možnostmi ugodnih pogojev za finančne podpore ekološkim projektom.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2009, št. 69


Vpliv smučišč na okolje

avtor: Vesna Kolar Planinšič

V Sloveniji načrtujemo nekatera nova smučišča, večina pa jih je že v delovanju. Plani, ki povezu- jejo osnovo za projekte smučišč in okolje, imajo lahko vpliv predvsem na doseganje okoljskih ciljev na področju tal, biotske raznovrstno- sti in naravnih vrednot, voda, od- padkov, zraka, hrupa, kulturne de- diščine in prebivalstva in zdravja. Vplive ločimo tudi glede na čas trajanja, ti so lahko kratkotrajni in dolgoročni ter glede na skupen vpliv z drugimi dejavnostmi na ob- močju; ti so lahko kumulativni in sinergijski. Postavljamo tezo, da bodo med klimatskimi spremem- bami v boljšem konkurenčnem položaju smučišča, ki prepoznajo krajino in naravo kot dodano vre- dnost in zato v članku analiziramo okolja, kjer v Sloveniji še ni zado- voljivih rezultatov glede usmeritev za trajnostni razvoj turizma v Slo- veniji in za izboljšave na že ob- stoječih smučiščih ter načrtovanje sprememb obstoječih smučišč na podlagi stanja okolja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2009, št. 69


Prednostne naloge Ministrstva za okolje in prostor v letu 2009

avtor: Karl Erjavec

Za bralke in bralce revije Gospodarjenje z okoljem bi želel podčrtati nekatere prednostne naloge oz. vsebine, ki bodo usmerjale moje delo v tem mandatu in letu 2009. Pred nami je veliko izzivov in čaka nas trdo delo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2009, št. 69


Novejša zakonodaja, praksa in razvoj energetske izrabe odpadkov

avtor: Marijan Ivanc, Klementina Hrast

Sežiganje odpadkov je stara in utečena metoda obdelave odpadkov. Toda sčasoma se je tehnologija sežiganja odpadkov bistveno spremenila in razvila ter prilagodila novim ciljem in nalogam v sodobnem trajnostnem gospodarjenju z odpadki. Prvotni cilj je bil nevtralizacija odpadkov, ki se je sčasoma razširil še na zmanjšanje volumna oziroma potrebnega prostora za odlaganje odpadkov. Energetska izraba odpadkov (EIO) zelo dolgo sploh ni bila zanimiva, saj so bili energenti relativno poceni in njihovi viri navidezno neizčrpni. Z dozorevanjem spoznanja, da so zaloge fosilnih energentov (nafta, plin, premog, itd.) omejene, potrebe po energiji pa vse večje, so postali obnovljivi viri energije čedalje bolj pomembni. Temu spoznanju je sledila tudi ugotovitev, da fosilna goriva pri sedanjem, pretiranem trošenju proizvajajo v procesih zgorevanja več CO2, kot ga lahko naš planet razgradi s procesom fotosinteze. Zato nastopajo pojavi pregrevanja ozračja, poznani kot »efekt tople grede« in negativne klimatske spremembe s sušami, poplavami, itd. Januarja 2008 je Komisija EU objavila predlog, kako do leta 2020 povečati delež energije iz obnovljivih virov za 20 % in zmanjšati emisije CO2 za 20 %. Ta predlog, imenovan tudi Energetski paket 20 – 20, je bil sprejet v letu2009.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2009, št. 69


Kako najbolje izkoristiti energijo?

avtor: Bojan Žnidaršič

V Sloveniji so dostopni različni in kadar ni »plinske vojne« med Rusijo in Ukrajino – stabilni viri energije, potrebni za ogrevanje bivalnih in delovnih prostorov ter sanitarne vode. Razlike nastajajo pri pretvorbi primarne energije v uporabno, kjer imamo investitorji odločujoči vpliv. Odgovore na naslovno vprašanje iščemo v kurilnih napravah za pretvorbo (kotel centralne kurjave, toplotna črpalka, ipd.), prenosu do uporabnika (ogrevalo), avtomatiki (pametna hiša) in izgubah, ki nastanejo na obodu stavbe. Tu imamo obilico možnosti optimalno izkoristiti dano energijo. Posledica premišljenih odločitev so veliki dobički v denarnici, poveča se ugodje in kvaliteta bivanja (zadovoljstvo, zdravje), pomembno se zmanjša obremenjevanje okolja, ki nastane s pridobivanjem (različne elektrarne, vrtanje za nafto in plin), transportom (daljnovodi, plinovodi, cestni prevoz) in slabimi izkoristki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2009, št. 69


Kako doseči cilje, ki nam jih zastavlja sprejeta zakonodaja o ravnanju z odpadki

avtor: Darinka Ignjatovič

Prihodnost odlaganja odpadkov v EU je tesno povezana z varovanjem okolja. RS se je s prenosom evropske zakonodaje v slovenski pravni red zavezala k doseganju skupnih ciljev. Slovenski predpisi, ki urejajo to področje, sodijo pod okrilje Nacionalnega programa varstva okolja, v tem okviru pa je bil v letu 2008 noveliran pomemben strateški dokument – Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009–2013 (v nadaljevanju OP BIOO), katerega usmeritve so obvezujoče.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2009, št. 69


Slovenija – nizko ogljična družba do 2025 Idejna zamisel, kako do nje.

avtor: Peter Novak

Slovenija mora zmanjšati emisije TGP do leta 2012 za 8 % (za ~ 4 miljone ton CO2ekv) in do leta 2020 za najmanj 20 % od izhodiščnega leta 2005. Pri tem mora zmanjšati tudi potrebno končno energijo do leta 2016 za 9 % in do leta 2020 za 20 %. Zadnja zahteva pomeni zmanjšati končno energijo za 4.261 GWh/leto (15,341 PJ/ leto) do 2016 in nato še za 11 % do leta 2002. V primeru, da se pri tem upošteva normalna rast končne energije za +15 % do 2020 in šele nato upošteva znižanje za 20 %, pa to pomeni dovoljeno povečanje rabe končne energije za 1.472 GWh/leto napram izhodiščnemu letu. Pri tem se mora delež OVE povečati na 25 % ali na 8.700 GWh/leto (~ za 2 x).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2009, št. 69


Intervju z mag. TomaŽem ogrinom, vodjem Eksperimentalne šole IjS

avtor: Maruša Hrovat

Magister Tomaž Ogrin je naravovarstvenik, kemik in raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan, Ljubljana. Je vodja eksperimentalne šole kemije, kjer izvaja kemijske poskuse s plini in mrzlimi tekočinami. V ponedeljek 9.3. je obiskal Gimnazijo Kočevje, kjer je predstavil del teh poskusov. Po predstavitvi si je vzel nekaj Časa in odgovoril na nekaj vprašanj.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2009, št. 4


Utrinki z »NoČi znanstvenic in znanstvenikov 2009«

avtor: Ivan leban

Direktorat za znanost in raziskave Evropske komisije je Že skoraj tradicionalno (petiČ) organiziral in sofinanciral vseevropski znanstveni dogodek z naslovom »NoČ znanstvenic in znanstvenikov 2009«. Podobni so bile Že v letih 2005, 2006, 2007 in 2008. Namen teh »dogodkov« je bil predvsem ta, da bi širšo laiČno javnost na lahkoten, pouČen in zabaven naČin seznanili z znanstvenimi doseŽki. Seveda naj bi sam dogodek popestrili tudi s kemijskimi poskusi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2009, št. 4


Slovenska ekipa na kemijski olimpijadi 2009

avtor: Andrej Godec

Našo drŽavo so zastopali Nika AnŽiČek (Gimnazija BreŽice), Marija Malgaj (Gimnazija Celje), Luka AndrejČiČ (Gimnazija Novo mesto) in Jernej Repas (Gimnazija Slovenj Gradec). Mentorja ekipe sva bila mag. Breda Novak in dr. Andrej Godec, FKKT v Ljubljani.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2009, št. 4


Vpliv prehrane pri prepreČevanju raka na Črevesju

avtor: Dunja Gregorič Exel

Nekateri izsledki so pokazali, da ima hrana pri prevenciji raka velik pomen, predvsem, ko govorimo o maščobah, mesu, vlakninah ter sadju in zelenjavi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2009, št. 4


Označevanje nege tekstila

avtor: mojca lampic

S simboli za nego tekstila proizvajalec tekstilnega izdelka sporoči kupcu, kako naj izdelek čisti, da ga bo ohranil čimdalje lepega. Oznaka petih simbolov za nego daje potrebno informacijo o pranju, beljenju, sušenju, likanju in kemičnem čiščenju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2009, št. 4


Bioremediacija z glivami bele trohnobe

avtor: Aleksander Pavko

Na kratko je predstavljena bioremediacija kot zanimiva moŽnost ČišČenja okoljskih polutantov s pomoČjo ligninoencimov, ki jih med svojim metabolizmom tvorijo glive bele trohnobe. Opisana je problematika razgradnje naftnih ogljikovodikov, polikloriranih bifenilov, pesticidov, fenolov, policikliČnih aromatskih ogljikovodikov in neindustrijskih organskih odpadkov. Prikazane so raziskave razbarvanja organskih barvil z encimi gliv bele trohnobe, ki potekajo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2009, št. 4


Mešanice polielektrolitov in površinsko aktivnih snovi

avtor: Ksenija Kogej

Vodne raztopine, ki vsebujejo polielektrolite in nasprotno nabite ionske površinsko aktivnih snovi ali surfaktanti, imajo vrsto lastnosti, ki so koristne za razne industrijske sisteme in hkrati zanimive za bazične raziskave. Z njimi lahko nadziramo viskoznost, solubilizacijo hidrofobnih molekul, separacijo faz, hidrofobno asociacijo in s tem lastnosti praktičnih sistemov prilagajamo želeni uporabi. V pričujočem prispevku predstavljamo opis pojavov v mešanih raztopinah polielektrolitov in površinsko aktivnih snovi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2009, št. 4


Nobelova nagrada za odkrivanje zgradbe ribosoma

avtor: Marko Dolinar

Nobelove nagrade s podroČja znanosti so vedno naza velike znanstvenike, ki imajo vČasih dobre ideje in sem in tja precej sreČe... Tu in tam se zgodi, da jo dobi kdo, ki je bil 'sluČajno poleg', brez nje pa je ostal kdo, ki bi jo morda moral dobiti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2009, št. 4


Iskanje odgovora o izvoru kiralnosti

avtor: Miha Tišler

Ker je kiralnost neloČljivo povezana z Življenjskimi procesi, so od njenega odkritja dalje znanstveniki nenehno iskali razliČne naČine, da bi pojasnili ta pojav. Raziskave so postale bolj intenzivne, ko so ugotovili, da sodelujejo pri Življenjskih procesih samo ene vrste kiralnih, enantiomernih organskih spojin. Navedeni so razliČni pristopi k reševanju te problematike. Kljub številnim raziskavam je ostalo vprašanje izvora kiralnosti do danes odprto.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2009, št. 4


SreČanje nobelovcev, lindau 2009

avtor: Ivan leben

Tudi zame je bilo čudovito in srečno naključje, da sem bil med 27. junijem in 3. julijem 2009 v Lindau ob Bodenskem jezeru. Vsako zgodnje poletje, Že od leta 1951, se v tem idiliČnem mestecu ob jezeru zbere veČje število Nobelovih nagrajencev, skupaj z izbranimi mladimi raziskovalci s celega sveta. Sam nisem ne eno ne drugo, bil pa sem navdušen opazovalec sreČanja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2009, št. 3


Mineralna volna

avtor: PrimoŽ Bernard

Mineralna volna, kot izolacijski material, ima zelo široko uporabno vrednost predvsem v gradbeništvu in industriji. Kamena in steklena volna sta bolj razširjena izraza in najpogosteje uporabljena materiala iz skupine mineralnih voln. Njuna odlika je, da istoČasno zagotavljata toplotno, zvoČno in poŽarno zašČito, in sta ob pravilni vgradnji popolnoma stabilna in obstojna materiala. Kljub temu vČasih še vedno pride do napaČnega razumevanja izraza mineralna volna in do nekaterih neupraviČenih dvomov o lastnostih in neoporeČnosti izdelkov iz kamene ali steklene volne. Poglejmo si podrobneje njuno sestavo, lastnosti, znaČilnosti in razlike.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2009, št. 3


Prehranske tabele na spletu

avtor: Barbara koroušić Seljak

Prehranske tabele so pomemben vir podatkov o sestavi Živil. V prispevku opisujemo moŽnost dostopa do pretabel preko javno dostopne spletne aplikacije Optijed, ki smo jo razvili za potrebe naČrtovanja prehrane. Optijed omogoČa pregledovanje in uporabo osnovnih podatkov iz nacionalne tabele za meso in mesne izdelke, kot tudi iz evropske in ameriške zbirke.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2009, št. 3


DoloČanje potenciala zeta ravnih, trdnih površin z elektrokinetiČnim analizatorjem

avtor: Hermina Bukšek, Irena Petrinić, Thomas Luxbacher, Darinka Brodnjak-VonČina

Z uporabo elektrokinetiČnih meritev lahko doloČimo t. i. potencial zeta, ki je merilo za površinski naboj na mejni površini trdnega telesa in tekoČine. Podatki o površinskem naboju nas seznanjajo s stanjem, kvaliteto in lastnostmi površine makroskopskega telesa v polarnem mediju. Članek opisuje doloČanja potenciala zeta z elektrokinetiČnim analizatorjem, imenovanim »SurPASS«, ki temelji na merjenju pretoČnega potenciala in pretoČnega toka. Glavni cilj tega Članka je predstaviti teoretiČne osnove o potencialu zeta in prikazati uporabo tega instrumenta za njegovo doloČitev za ravne trdne površine.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2009, št. 3


Kinetika encimsko kataliziranih reakcij

avtor: Aljana Petek, Estera Antolinc

Encimi so homogeni biološki katalizatorji. Usmerjajo in uravnavajo tisoČe reakcij, ki omogoČajo pretvorbe ener- gije, sinteze in metaboliČne razgradnje. Zaradi sprošČene energije pri vezavi substrata na encim se zniŽa aktivacijska energija in se poveČa hitrost reakcije za 106 – 1012 krat. Pri doloČeni temperaturi, pH in ionski sestavi raztopine ovre- dnotimo encimsko aktivnost za vsak par encim-substrat z doloČitvijo maksimalne hitrosti reakcije in Michaelisove konstante (KM). VeČja kot je vrednost KM, manjša je afiniteta encima do substrata. Aktivnost encima zmanjša tudi prisotnost inhibitorjev, ki se veŽejo na molekulo encima. Mnoga zdravila delujejo npr. na osnovi inhibicije kljuČnih encimov, ki sodelujejo pri izgradnji celiČne ovojnice bakterij in tako prepreČijo njihovo razmnoŽevanje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2009, št. 3


Primeri uporabe visokega tlaka v kemijski sintezi

avtor: Krištof Kranjc

Že relativno dolgo Časa je znan vpliv povišanega tlaka na kemijske reakcije, vendar je uporaba visokotlaČnih metod v sintezni kemiji nekoliko novejšega datuma. V priČujoČem prispevku je predstavljenih nekaj zanimivih prikjer uporaba visokega tlaka omogoČa reakcije, ki sicer pod klasiČnimi, termiČnimi pogoji ne potekajo, nekaj primerov, kjer je potek reakcije bistveno spremenjen, in nekaj primerov, kjer uporaba visokega tlaka ne pripelje do Željenih ciljev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2009, št. 3


Primerjava pasteriziranega in domaČega kravjega mleka

avtor: Mojca Žepic

Raziskovalno delo je dejavnost, s katero mladi nadgrajujejo in dopolnjujejo pridobljeno znanje v šoli, mu dopraktiČno vrednost ter se interesno usmerjajo v razliČna podroČja znanosti. S tem si mladi utrdijo zaupanje vase, v svoje delo in razmišljanje, ocenijo svoja predvidevanja in spoznanja, nauČijo se jasno in javno izraŽati svoja mnenja, razvijajo doloČene spretnosti, pomembne za Življenje in kritiČno razmišljanje, poleg tega pa razvijajo zdratekmovalnega duha. Na naši šoli so tri uČenke raziskovale mleko. Lastnosti mleka so spoznavale ob razliČnih eksperimentih. ProuČevale so procese pri pridobivanju mleČnih izdelkov, dokazovale vsebnost razliČnih snovi v mleku in rezultate primerjale s podatki iz razliČnih virov literature ter z rezultati raziskav doloČenih vzorcev mleka v veterinarskem inštitutu. Ugoso, da na kisanje mleka in druge procese pridobivanja mleČnih izdelkov vpliva veČ dejavnikov: temperatura, dodane snovi, število bakterij, idr. UČenke so svojo nalogo javno predstavile in o svojem delu imele moŽnost razpravljati s strokovnjaki. V Članku so navedene eksperimentalne dejavnosti mladih raziskovalk, predvidevanja ter ugotovitve raziskav.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2009, št. 3


Virus H1N1, povzroČitelj nove gripe

avtor: Sonja Posega Devetak, Iztok Devetak

V Mehiki se je spomladi letos pojavil nov virus gripe imenovan virus influence A H1N1. Po širjenju ptiČje gripe po vsem svetu in odsotnosti veČje pandemije gripe zadnjega pol stoletja, so virologi postali še posebej pozorni na širjenje novega virusa H1N1. V prispevku so podani nekateri splošni podatki o virusih gripe in sposobnostih teh virusov, da povzroČajo obseŽne pandemije gripe. Opisani so tipiČni znaki gripe pri Človeku ter nekatere smernice njenega prepreČevanja in zdravljenja. V zakljuČku je podano nekaj smernic, kako lahko uČitelj kemijo v kontekstu, ki se navezuje na gripo, uporabi pri pouku.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2009, št. 3


Izjemni uspeh 3. nanotehnološkega dne

avtor: Janez Škrlec

3. nanotehnološki dan je eden najuspešnejših dogodkov doslej, ki ga je organiziral odbor za znanost in tehnologijo pri OZS.za spektroskopijo materialov, prof. dr. Boris Orel, iz Kemijskega inštituta v Ljubljani.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2009, št. 2


Laboratorij na čipu

avtor: Janez Škrlec

Laboratorij na čipu, ali po (ang. Lab on a chip), je napredna tehnologija, ki združuje različna področja mikroelektronike, fizike pretočnih sistemov, mikromehanike, mikromehatronike, biokemije in drugih področji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2009, št. 2


Zgorevalna sinteza – s pomočjo gorenja do novih materialov

avtor: Marjan Marinšek, Klementina Zupan

Mnoge zahtevne keramične, intermetalne ali kompozitne materiale lahko pripravimo po postopku t.i. zgorevalne sinteze. Leta namreč nudi pred tradicionalnimi tehnikami priprave materialov mnogo prednosti, kot so relativno enostavna sintezna oprema, krajši reakcijski časi, nižje zahteve po vloženi energiji, višja čistost produkta ter možnost priprave nekaterih produktov v t.i. metastabilnem stanju. V prispevku so opisane osnove teorije in mehanizem zgorevalne sinteze. Opisane so tudi osnovne tehnike zgorevalne sinteze ter nekateri glavni produkti pripravljeni z zgorevalno sintezo. Osnova za študij sinteze materialov po metodi zgorevalne sinteze je poznavanje principov kemijskega reaktorskega inženirstva, v povezavi s koncepti in tehnikami vede o materialih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2009, št. 2


Akreditacija kemijskih laboratorijev

avtor: Tatjana Žagar

Zanesljivi in pravočasni rezultati kemijskih meritev so danes osnova za mnoge pomembne odločitve na različnih področjih. V članku opisujemo, kaj pomeni akreditacija laboratorijev pri zagotavljanju zanesljivih in pravočasnih informacij kot kritičnega dela modernih kemijskih laboratorijev. Z akreditacijo kemijski laboratorij pridobi formalno priznanje tehnične usposobljenosti na osnovi izvedenega ocenjevanja izvajanja preskusnih metod in drugih procesov, ki potekajo v laboratoriju. Ocenjevanja virov, delovnega okolja in drugih ključnih dejavnikov, ki so povezani in imajo vpliv na kakovost storitev in rezultatov laboratorija.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2009, št. 2


Erozija materiala

avtor: Regina Fuchs – Godec

Pod pojmom erozija lahko razumemo celo vrsto procesov mehanskega in kemičnega odnašanja zemlje, vendar se s problemi erozije srečamo pri vseh vrstah materiala, ki je izpostavljen delovanju gibajočega se fluida, ki nosi s seboj še abrazivne delce (pesek, kovinske okruške, majhne delce stekla, t.j. vse trde delce ostrih oblik). Če je gibajoči se fluid povrhu vsega še korozivne narave, govorimo o erozivni koroziji. Leta ima skupno lastnost z drugimi vrstami korozije, da povzroča veliko nestabilnost materiala. Erozija najprej deluje na površini, od koder z različno hitrostjo napreduje v globino materiala. V naši raziskavi smo skušali poiskati snovi, ki bi bile prijazne okolju in bi hkrati učinkovito upočasnile erozivno korozijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2009, št. 2


Sinteza tekočih kristalov v šolskem laboratoriju

avtor: Jerneja Pavlin, Klemen Prebil, Marjanca Šteblaj, Saša A. Glažar, Mojca Čepič

V članku so na kratko opisani tekoči kristali. Poudarek je na sintezi dveh preprostih tekočih kristalov, in sicer holesteril benzoata in tekočega kristala imenovanega MBBA. Sintezi sta prilagojeni za izvedbo v šolskem laboratoriju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2009, št. 2


Uporaba in pridobivanje znanja s pomočjo IKT ter preverjanje in ocenjevanje pridobljenega znanja

avtor: Mojca Žepič

Danes ima učitelj možnost izboljšati kakovost poučevanja z vključevanjem sodobne IKT, saj pouk postane zanimivejši in motivira učence. Učenci samostojno pridobivajo znanje z različnimi oblikami in metodami dela, z ustreznimi učnimi koraki od motivacije, obravnavanja nove učne snovi do sinteze. Zanimalo me je, kako so učenci pripravljeni uporabljati računalnik, ali radi delajo samostojno oz. v parih, kakšen vpliv ima delo z računalnikom na učence in kakšne rezultate lahko dosegajo s pomočjo pridobljenega znanja na tak način. Prispevek predstavlja ugotovitve primerjanja učinkovitosti pridobljenega znanja z uporabo IKT ter pridobivanje znanja preko učiteljeve razlage z običajnimi metodami in oblikami dela.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2009, št. 2


Učinkovito preverjanje za učinkovito znanje

avtor: Benjamin Kralj

V prispevku predstavljam nekatere ugotovitve tujih avtorjev, ki so postavile temelje gradnji spletne aplikacije za kvalitetno, učinkovito, hitro in enostavno preverjanje znanja »Tiktaktest.si«. Avtorji in njihove raziskave, ki jih pričujoči članek opisuje, predstavljajo ugotovitve ter ideje ter njihovo realizacijo. Predstavljeni dejavniki so ključni za razvoj delovanje spletne aplikacije »Tiktaktest.si«.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2009, št. 2


Razumevanje zapisa organskih molekul v osnovni šoli

avtor: Marjetka Ferlan, Boris Šket

Namen raziskave je bil ugotoviti, ali znajo učenci devetega razreda devetletne osnovne šole, na podlagi pridobljenega znanja o racionalnem zapisu spojine, to prenesti na strukturni zapis spojine (alkani, alkeni, substituirani oglikovodiki, kisikove organske spojine, dušikove organske spojine). Na podlagi česar je bilo ugotovljeno, da zna 67,2 % testiranih učencev pravilno zapisati strukturno formulo ogljikovodikov, delež pravilnih odgovorov pri kisikovih organskih spojinah je manjši in najslabši je rezultat pri zapisu dušikovih organskih spojinah.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2009, št. 2


Visokošolski študij kozmetike

avtor: Anita Jelen Žmitek in Janko Žmitek

Poklic kozmetičarke, ki dela z ljudmi in na ljudeh, je nedvomno tako zelo lep, kot zelo odgovoren. Kozmetičarka lahko bistveno vpliva ne le na videz, temveč tudi na počutje, celo na zdravje, saj uporablja oziroma aplicira tako snovi z različnimi učinki, kot različne fizikalne dejavnike. Pogosto izvaja tudi tehnike, ki so na meji kozmetike oz. že segajo na druga področja. Uporablja metode, aparate, preparate, ki za pravilno in odgovorno uporabo zahtevajo mnogo različnih poglobljenih znanj.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2009, št. 1


Obletnice v letu 2009

avtor: Franc Perdih

Egiptovskoameriški kemik Ahmed H. Zewail (1946) je prejel Nobelovo nagrado za kemijo za proučevanje prehodnih stanj kemijskih reakcij s pomočjo femtosekundne spektroskopije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2009, št. 1


Matematika alkimije

avtor: Branislav Čabrič

Relativno primitivne ideje zgodnje grško –egipčanske kemije so se v obdobju alkimije, ki je trajalo skoraj tisoč let, dvignile na znatno višjo teoretično in mnogo bolj artikulirano raven.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2009, št. 1


Kako rešiti problematiko obarvanih tekstilnih odpadnih vod?

avtor: Simona Vajnhandl, Julija Volmajer Valh

Tekstilna industrija je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja. Poleg velike onesnaženosti tekstilna industrija predstavlja tudi eno izmed največjih porabnikov vode. Obarvane stvari so veliko lepše, ampak barvila povzročajo veliko težav v okolju. Prisotnost barvil v odpadni vodi je nesprejemljiva, tako iz estetskega, kot tudi iz ekološkega stališča. Tekstilna barvila odlikujeta visoka termična obstojnost in fotostabilnost, zato je njihova razgradnja v okolju počasen in zapleten proces. Znano je, da so produkti razgradnje tekstilnih barvil v veliki večini brezbarvne spojine, vendar veliko bolj toksične od samega barvila (aromatski amini, ki nastanejo pri razgradnji azo barvil). Za razbarvanje tekstilnih odpadnih vod je bilo razvitih kar nekaj uporabnih metod, vendar zaradi zapletene sestave tekstilne odpadne vode, še vedno ni primernega univerzalnega postopka čiščenja. V prispevku je predstavljen pregled razpoložljivih tehnik čiščenja tekstilnih odpadnih vod.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2009, št. 1


Načrtovanje sintez

avtor: Miha Tišler

Prikazan je pregled različnih načinov izvajanja sintez organskih spojin s pojasnili njihovih značilnosti. Pomoč pri načrtovanju sintez zapletenih molekul so retrosinteza in računalniški programi. Omenjene so tudi sinteze kiralnih spojin in supramolekularna kemija.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2009, št. 1


Tankoplastna kromatografija rumenih in zelenih rastlinskih barvil

avtor: Petra Apat, Marinka Gams in Darko Dolenc

V naravi in v človeku je na desettisoče barv, ki še posebej pridejo do izraza v jesenskem času. Takrat zaživijo in nas prevzamejo najrazličnejši odtenki rumene in rdeče barve, ki so sicer večji del leta prekriti s prevladujočim listnim zelenilom. Tudi v človeškem telesu najdemo pisano paleto barv: človeška kri je na primer zaradi hemoglobina, ki prenaša kisik po telesu, rdeča. Zakaj je list videti zelen, kakšna je vloga barvil in svetlobe, kako izolirati posamezna rastlinska barvila, je le nekaj iz niza vprašanj, ki se lahko porodijo ob pojmu barvilo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2009, št. 1


Didaktika ocenjevanja eksperimentalnega dela pri pouku kemije na srednji stopnji izobraževanja

avtor: Mag. Tončka Požek-Novak

Kemijski poskusi (eksperimenti) so temeljna sestavina poučevanja kemije kot eksperimentalne naravoslovne vede, saj z njimi ilustriramo kemijske pojme in povezave med njimi. V problemsko zasnovanem pouku kemije predstavlja eksperimentalno delo izhodišče izkustvenega učenja kemije; gre za učenje z odkrivanjem, katerega bistvo je v povezavi konkretne izkušnje (dobljene z eksperimentiranjem) z abstraktnim razmišljanjem in posploševanjem. Čeprav obstaja v slovenskem prostoru tradicija vključevanja eksperimentalnega dela v pouk kemije, ne zaznavamo razvoja didaktike ocenjevanja eksperimentalnega dela: delovni zvezki za pouk kemije na srednji stopnji izobraževanja praviloma vključujejo natančno strukturirana navodila za izvedbo eksperimentov, procesiranje podatkov in informacij ter izpeljavo zaključkov, kar učitelju posledično omogoča oceniti zgolj učenčev končni dosežek (rezultat eksperimentalnega dela), ne pa formativno spremljati učenčev razvoj veščin, potrebnih za kvalitetno eksperimentalno delo

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2009, št. 1


Predstavitev gradiva in primeri uporabe pri pouku

avtor: Bernarda Moravec

V okviru razpisa Ministrstva za šolstvo in šport in Evropskih socialnih skladov smo učitelji OŠ Belokranjskega odreda Semič pripravili egradivo za pouk kemije v 8. razredu osnovne šole. Gradivo je prosto dostopno na spletni strani http://www.osbos.si/ekemija/. Naloge iz gradiva so postavljene tudi v okolju Moodle, kjer so pripravljeni kvizi, vsak učitelj pa ima dostop do nabora več kot 450 interaktivnih nalog, s katerimi lahko preverja, utrjuje in ocenjuje znanje svojih učencev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2009, št. 1


Priloga - Go v šoli in vrtcu

avtor: Valentin Peternel

Bruselj – Ekipa iz Srednje šole tehniških strok Šiška je s projektno nalogo »Biomasa – cenejše ogrevanje,« ena izmed šestih zmagovalnih ekip na mednarodnem natečaju FuturEnergia, ki sta ga organizirala European Schoolnet in PlasticsEurope. Gre za velik uspeh na mednarodnem nivoju, saj je bilo v natečaj vključenih 30 evropskih držav, prispelo pa je 1016 prispevkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2008, št. 68


Sončna prihodnost

avtor: Katja Goršek

Fotovoltaika je hitro rastoča panoga, ki je v zadnjih letih pritegnila veliko pozornosti javnosti, podjetnikov in političnih odločevalcev. Panoga bo imela v prihodnosti pomembno vlogo pri zmanjšanju podnebnih sprememb, saj je človek v zadnjih letih z uporabo fosilnih goriv drastično povišal koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2008, št. 68


Razvoj sistema gospodarjenja z odpadki v Sloveniji

avtor: Jani Zore

Razlikovanje pojmov gospodarjenje z odpadki in ravnanje z odpadki je v širšem pomenu pojma gospodarjenje, ki zajema tudi ravnanje. Gospodarjenje je preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjševanje količin, zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in ravnanje. Ob tem je ravnanje omejeno na postopke od nastajanja odpadkov do končne odstranitve oziroma oskrbe (zbiranje, prevoz, začasno skladiščenje, predelava, odstranjevanje) vključno s kontrolo teh postopkov in okoljevarstvenimi ukrepi. Vlo- ga posameznih sestavnih delov je v kratkih povzet- kih in ugotovitvah podana v nadaljevanju. Ugotovitev izpred nekaj let, da je področje odpadkov eno slabše rešenih vprašanj varstva okolja, je ali mora postati preteklost. Z vzpostavitvijo prepoznavnega pravnega reda se je področje sistemsko uredilo, posledično pa je zaznati pozitivne trende pri ravnanju z vsemi vrstami odpadkov. Večjemu številu veljavnih izvršilnih predpisov sledijo tudi posamezni operativni programi. Pogosto se v zvezi s tem zastavlja vprašanje, v kakšnem odnosu so predpisi, operativni programi in nacionalni program varstva okolja. V prispevku so opisana razmerja med omenjenimi dokumenti, ki skupaj tvorijo nacionalno strategijo in usmeritve na področju ravnanja z odpadki, nato pa kratki opisi izhodišč, ciljev in ukrepov, ki bi utegnili biti pomembni pri izvajanju sistema gospodarjenja z odpadki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2008, št. 68


Nova direktiva o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike

avtor: Nataša Vodopivec

V obdobju 2006–2008 je v Svetu EU in Evropskem parlamentu te- kel postopek soodločanja o sprejemu predloga direktive o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike. Intenzivna obravnava dosjeja v prvem branju je potekala v prvi polovici leta 2007, ko je bilo sprejeto Skupno stališče Sveta, v Evropskem parlamentu pa so bili sprejeti amandmaji v prvem branju. Pogajanja v drugi obravnavi so potekala v prvi polovici leta 2008, v času slovenskega predsedovanja, ko je bil tudi sprejet kompromisni predlog direktive. Evropski parlament je kompromisno besedilo direktive potrdil z glasovanjem na plenarnem zasedanju dne 17. 6. 2008, glasovanje o kompromisnem predlogu v Svetu EU pa je bilo opravljeno 20. 10. 2008. Uveljavitev direktive je tako pričakovati še pred koncem leta 2008, z njeno uveljavitvijo pa bo vzpostavljen enoten sistem vrednotenja kemijskega stanja površinskih voda v celotni Evropski skupnosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2008, št. 68


»Kopernikus« – globalni monitoring našega planeta – velikanski korak človeka k sožitju z naravo in večji varnosti na Zemlji

avtor: Marijan Ivanc

Globalni monitoring »Kopernikus«, ki nadomešča in dopolnjuje obstoječi »Monitoring for Environment and Security« (GMES), je bil 16. septembra 2008 sprejet na Evropskem forumu v mestu Lille med francoskim predsedovanjem EU.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2008, št. 68


Ekovasi kot preizkušen način trajnostnega sobivanja

avtor: Domen Zupan

Ekovasi so v petdesetih letih od hipijevskih in alternativnih odmaknjenih skupnosti prerasle v inovativna, odprta okolja predana odkrivanju novih načinov sobivanja ljudi in narave.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2008, št. 68


Mulji (blata) iz čistilnih naprav za obdelavo odpadne komunalne vode

avtor: Urška Zapušek

V celotni Evropi se pojavlja trend naraščanja količin odpadkov. Za- radi različnih virov nastajanja imajo ti precej različne lastnosti, zato terjajo zelo specifične načine ravnanja. Odlaganje, še do pred nedavnim najpogostejšo tehniko rav- nanja z odpadki, vse bolj nadomeščajo druge oblike ravnanja. Sočasno z razvojem alternativnih načinov predelave, ki so se razvila v preteklih letih, je vse večji poudarek tudi na reciklaži oziroma ponovni uporabi odpadkov. Odpadki nastajajo tudi pri delovanju objektov in naprav, katerih namen je sicer predelava odpadkov; tak primer so tudi čistilne naprave za obdelavo odpadne komunalne vode, ki imajo za posledico delovanja tudi nastanek muljev (blata). Načinov za ravnanje z odpadnimi mulji je sicer več, vendar se posamezne države o prevladujočem načinu ravnanja odločajo predvsem na podlagi gospodarske upravičenosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2008, št. 68


PRiloga: GO v šoli in vrtcu

avtor: Zdenka Virant, Mateja Tkalčič, Mirjam Bogataj, Danijela Apatič, Vesna Farkaš, Simona Flisar

Kot vsa večja mestna in primestna središča se tudi v mestni občini Ljubljana srečujemo s problemom pasjih iztrebkov. Tako je tudi v Dravljah, v okolici naše šole, kjer si zelenico in park delimo z okoliškimi prebivalci. Večina lastnikov štirinožnih prijateljev ne pobira iztrebkov, kar je neestetsko, pa tudi nevarno. V pasjih iztrebkih so pogosto povzročitelji bolezni, črevesni paraziti, ki so nevarni za živali in tudi nas ljudi. Okužene živali izločajo z iztrebki veliko število jajčec in z njimi okužijo okolje, v katerem živimo in se gibljemo. Z njimi se tako okužijo druge živali pa tudi ljudje...

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2008, št. 67


Recenzija knjige »Simbiotski človek«

avtor: Branko Družina

Priče smo dramatičnim dogajanjem na globalni ravni: poplave in suše, mraz in vročina, neurja in tornadi, naraščajoči problemi s pitno vodo in vse bolj grozeče pomanjkanje hrane, v zraku vise grožnje epidemij novih bolezni in nova energetska kriza. Kaže, kakor da je planet vržen iz tečajev. Tisti, ki so danes že hudo prizadeti, občutijo, da dogajanja v biosferi vse bolj ogrožajo njihovo preživetje...

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2008, št. 67


Operativni program odstranjevanja odpadkov, ki ga je predstavilo Ministrstvo za okolje in prostor v juliju 2008 in velja kot podlaga za praktično delo na področju odpadkov v naslednjih letih v Sloveniji

avtor: -

Operativni program odstranjevanja odpadkov sledi novejšim trendom ravnanja z odpadki v svetu, še posebej v Evropski uniji, ter upošteva izkušnje dosedanjega razvoja ravnanja z odpadki v širšem prostoru in obstoječe stanje v Sloveniji. Hkrati s tem podaja osnovna izhodišča za postavitev infrastrukturnega omrežja za učinkovito ravnanje z odpadki, z določanjem prioritet in utemeljitvami ukrepov. V celotnem sklopu ravnanja z odpadki imajo komunalni odpadki vidno mesto zaradi značaja javnosti in primerjalno najslabšega zatečenega stanja glede na druge skupine ali izvore odpadkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2008, št. 67


Zeleni krog vrnitve za pisarne

avtor: Bioplin d.o.o.

Pisarne ustvarijo s svojo aktivnostjo še vedno veliko količino odpadnega papirja. Žal pa splošno veljavni sistemi zbiranja ne omogočajo zajezitve celotne količine. S preizkusom razvrščanja odpadkov, ki smo ga skupaj z GZS izvedli leta 2002 smo ugotovili, da se ločeno zbere največ 30 % zavrženega papirja, da so stroški manipulacije tako zbranega previsoki ter, da je z razvrščanjem vseh pisarniških odpadkov, na način kot to delamo v podjetju VAČO d.o.o., deponiramo manj kot 5 % pisarniških odpadkov. Naši zabojniki in smetnjaki skrivajo dragoceno surovino, ki je ne znamo ali nočemo uporabiti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2008, št. 67


E-gradiva Zavoda MINET-IE za predmet Gospodarjenje z odpadki

avtor: Nejc Zakrajšek, Srečo Zakrajšek, Branko Družina, Dušan Krnel

Zavod MINET-IE Ljubljana je v okviru razpisa Ministrstva za šolstvo in šport in Evropskega socialnega sklada pripravil e-gradiva za višješolski predmet Gospodarjenje z odpadki. E-gradiva so od 15.9.2008 prosto dostopna na spletni strani www.minet.si/egradiva. E-gradiva so poleg izobraževanja učiteljev namenjena brezplačni uporabi v vzgojno- izobraževalnem procesu, tj. podpori obstoječim izobraževalnim programom in učnim načrtom (vzgojiteljem, učiteljem, učencem in drugim na vzgojno- izobraževalnih zavodih, doma …). Namen e-gradiv je izkoristiti različne možnosti medija – interneta (npr. interaktivnost, slika, zvok, animacije, video …), ki je dijakom blizu in jih motivirati k samostojnemu učenju ter s tem dvigniti učinkovitost poučevanja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2008, št. 67


Podnebne spremembe in energija vetra

avtor: Branko Družina

Podnebne spremembe so v zadnjih letih tematika mnogih kongresov, srečanj, ministrskih zasedanj, skupščin raznih evropskih ali svetovnih združenj (EU, OZN) itd. Tudi običajne ljudi ta zadeva vedno bolj zanima, saj so prav oni prve žrtve teh pojavov, pa naj gre za suše, povodnji, visoke temperature in s tem povezanimi vplivi na proizvodnjo kmetijskih izdelkov, pojavov orkanov ipd.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2008, št. 67


Sodobna obdelava medicinskih odpadkov

avtor: Marijan Ivanc, Jernej Jevševar, Filip Kokalj,

Medicinski odpadki so odpadki, ki nastajajo v bolnišnicah, zdravstvenih ustanovah in domovih, zobnih ambulantah in ordinacijah, veterinarskih zdravstvenih centrih, farmacevtskih centrih in laboratorijih. Skupno ime: zdravstvene institucije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2008, št. 67


Administriranje povezano z okoljskimi predpisi za podjetja v Sloveniji

avtor: Renata Slabe Erker, Maja Klun

Konkurenčno prednost prinaša podjetjem in državi le učinkovita okoljska regulativa v vsebinskem in administrativnem smislu. Predpisi s področja okolja so vedno bolj kompleksni, nepregledni, zahtevni in zato je vprašljiva njihova učinkovitost. Kadar imajo administrativni stroški velik delež v celotnih okoljskih stroških, je odzivnost podjetij manjša in njihov konkurenčni položaj omejen. Naša teza je, da je administrativna kakovost okoljskih predpisov in kakovost delovanja za okolje pristojnih institucij v Sloveniji slaba. Posledično je previsoko tudi administrativno breme podjetij. Tezo v prispevku potrdimo na podlagi rezultatov izvedene ankete med podjetji v Sloveniji in njihove mednarodne primerjave. Na podlagi ugotovitev so pri pristojnih ministrstvih že v pripravi predlogi za poenostavitev okoljske regulative v Sloveniji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2008, št. 67


priloga - GO v šoli in vrtcu

avtor: Sanja Pohajač, JVIZ OŠ Dobrepolje, Alenka Mravljak

Naša šola sodeluje v projektu Ekošola kot način življenja. V okviru tega projekta smo šestošolci pri pouku gospodinjstva razmišljali, kaj lahko storimo za ohranjanje narave. Skupaj z učiteljico Ireno Krajnc smo se dogovorili, da raziščemo črna odlagališča v našem šolskem okolišu.

V našem vrtcu smo ob branju knjige Pikapolonica na prašni cesti spoznali ogromne količine odpadkov, onesnaženosti zraka, vode, umiranja cvetlic, dreves in nepravilno uporabo energije.

Smo podružnična osnovna šola s štirimi kombiniranimi oddelki in 51 otroki. Letos prvič smo se tudi mi odločili, tako kot matična šola, da si poskušamo v dveh letih priboriti zeleno zastavo ekošole.

V Sloveniji je uspel izredno koristen projekt, ki ga povezuje Center obšolskih dejavnosti, v okviru katerega deluje 22 domov, razporejenih po vsej Sloveniji. V njih mladina vseh starosti preživi nekaj dni v naravi in se seznani s krajem, v katerem se nahaja ter z različnimi dejavnostmi, povezanimi z naravo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, junij 2008, št. 66


Zbiranje odpadnih kartuš

avtor: Mirjana Matič

V članku je predstavljen projekt zbiranja odpadnih kartuš Recycling4smile oz. Recikliranje za nasmeh. Pri projektu sodeluje mednarodno društvo Rote Nasen International, v Sloveniji pa poteka od leta 2005.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, junij 2008, št. 66


Izraba sončne energije v kampih

avtor: Nataša Lamb

Sončna energija v Sloveniji se glede na lepe danosti relativno slabo izrablja. Turistični tabori ali kampi so za izrabo sončne energije še posebej primerni, ker je ravno v času njihovega odprtja, ko je potreba po topli vodi največja, tudi sončno obsevanje največje. Uporaba sončne energije v turistični taborih ali kampih je lahko dober zgled za nadaljnjo investiranje v solarne sisteme.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, junij 2008, št. 66


Energetika EU v prihodnosti

avtor: Saša Podlogar Žnidaršič

Zagotavljanje trajnostne, varne in konkurenčne energije je ključni izziv energetske politike EU. Pri odgovoru na te izzive imajo pomembno vlogo države, industrija in potrošniki. Za zagon nove industrijske revolucije je nujno opredeliti ustrezne razvojne prednosti in zagotoviti potrebna sredstva za raziskave in investicije v energetiki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, junij 2008, št. 66


Einstein – učinkovito orodje za termoenergetske preglede v industriji

avtor: J. Petek, A. Goršek

Energetski pregled je osnovno orodje za iskanje možnosti učinkovite rabe energije (URE), uvajanja obnovljivih virov energije (OVE) ter večanja energetske učinkovitosti v zgradbah, podjetjih in procesih. Podjetje v procesni industriji sestavljajo proizvodni proces, ki ga napaja sistem notranjih pogonskih sredstev (parno-kondenzatni, vroče-oljni, vroče in/ali toplovodni, sistem inertnih plinov in/ali stisnjenega zraka, hladilni in sistem klimatizacije ter prezračevanja) in zunanji sistem pogonskih sredstev (dobava pare, tople in/ali hladilne vode, električne energije). Zato je pri energetskem pregledu izrednega pomena pravilna strategija analize in šele nato sinteze pri iskanju ukrepov učinovite rabe energije (URE). Začnemo z analizo proizvodnega procesa in končamo z analizo sistemov pogonskih sredstev. Kvalitetna masna in energijska bilanca procesa (vključno s procesno shemo) pove, kako učinkovit je proces in kakšne so možnosti znižanja porabe energije znotraj procesa (npr.z medsebojno menjavo toplote med različnimi procesnimi tokovi, z regeneracijo odpadne energije, z učinkovitejšo opremo, z organizacijskimi ukrepi), šele nato pogledamo neučinkovitosti proizvodnje, pretvorbe in distribucije energije. Sledi sinteza, tj. integracija proizvodnega in sistemov pogonskih sredstev vključno z medsebojno menjavo toplote oz. prehodom toplote in hladu tako med procesnimi tokovi in tudi med tokovi pogonskih sredstev (npr. odpadni hladilni zrak kompresorjev uporabimo za predgretje hladne vode v bojler, odpadno toploto procesa uporabimo za predgretje napajalne vode v parni kotel, višje tlačne tokove ekspandiramo na nižji tlak in ekspandirano paro porabimo za gretje procesa ipd.). V članku prikazujemo praktične primere uspešno izvedenih energetskih pregledov, v katerih je bil uporabljen opisani pristop, in sicer v podjetju za proizvodnjo hišnih aparatov in v steklarni. Opisan je tudi potek in cilji projekta EINSTEIN za izvajanje termoenergetskega pregleda, ki ga s sofi nanciranjem iz programa Inteligentna energije Evrope izvaja mednarodni konzorcij 12 partnerjev iz sedmih držav.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, junij 2008, št. 66


Erozijski procesi in sanacije kamnolomov

avtor: Urška Zapušek

Izkoriščanje mineralne surovine v kamnolomih je v Sloveniji ena izmed pomembnejših dejavnosti; v prostoru povzroča to dejanje vidne spremembe, ki jih je po končanem izkoriščanju potrebno sanirati. Golim pobočjem, s katerih je odvzeta velika količina minerale snovi, je potrebno predvsem zaradi varnostnega vidika povrniti reliefno podobo, ki pa jo pogojujejo lastnosti kamninske osnove. Izdelavi terena sledi dodajanje prekrivne plasti. Ker so pobočja podvržena eroziji, bodisi zaradi delovanja vode ali vetra ali zaradi človeške dejavnosti same, je običajno potrebno rastje posaditi na posebej oblikovane terase. Poraščanje brežin v smislu preprečevanja erozije je eno najpogostejših načinov sanacije, saj sledi naravnim procesom sukcesije. Metod za sejanje in sajenje rastja je več; od brizganja travne pulpe s pomočjo črpalk, do ročnega sajenja dreves, grmovnic ipd. na brežine. Članek predstavlja pregled erozijskega procesa, sanacije kamnolomov in nekatere izmed tehnik za preprečevanje erozije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, junij 2008, št. 66


Kmetijstvo in okolje

avtor: Janez Sušin

Kmetijstvo je eden izmed virov obremenjevanja okolja. Zaradi tega je Evropska agencija za okolje izoblikovala nabor 35 kmetijsko okoljskih kazalcev, ki obravnavajo različne vplive kmetijstva na okolje. Med nevarnimi snovmi, ki jih uporabljamo v kmetijstvu, imajo pomembno vlogo tudi nitrati (NO3 –), ki zaradi svoje velike mobilnosti in slabe obstojnosti predstavljajo potencialni vir obremenjevanja okolja. Njihovi negativni vplivi se zrcalijo v kakovosti voda, zraka in kmetijskih pridelkov, posledično pa tudi na zdravju ljudi in živali. Glavni vir vnosa nitratov v okolje predstavlja gnojenje. V prispevku sta predstavljena oba kazalca varovanja podzemnih voda pred onesnaženjem z nitrati: (1) nitrati v podzemnih vodah ter (2) poraba mineralnih in živinskih gnojil. Kazalca kažeta, da kljub temu da se poraba gnojil v zadnjih letih zmanjšuje, na nekaterih vodnih telesih v Sloveniji še vedno ugotavljamo prekomerne koncentracije nitratov. Prekoračitve nitratov ugotavljamo prav na vodnih telesih z najbolj intenzivnim kmetijstvom. Predstavljeni so tudi ukrepi, ki jih v Sloveniji izvajamo za zmanjševanje vpliva nitratov iz kmetijstva na okolje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, junij 2008, št. 66


priloga: GO v šoli in vrtcu

avtor: Nada Pavšer, MartinaVidonja, Katja Bolko, Simon Gračner, Fanči Jagunič,

Tudi v letošnjem letu se kar okrog 380 šol, vrtcev in domov za šolske in obšolske dejavnosti potegujejo za ponovno potrditev oz. za prvo podelitev ekozastav. Ekozastave so vidno priznanje šoli ali vrtcu, ki znata z različnimi projekti in dejavnostmi z okoljskimi in širše z vsebinami za trajnostni razvoj bogatiti nacionalni kurikulum.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2008, št. 65


Kultura sobivanja z naravnimi nesrečami v Sloveniji

avtor: Matjaž Mikoš

Škode zaradi delovanja naravnih nesreč v Sloveniji je nujno zmanjšati na sprejemljivo raven, saj jih popolnoma ne moremo preprečiti. Dobre izkušnje s tehničnim preprečevanjem delovanja naravnih nevarnosti je nujno dopolniti s kakovostnim preventivnim delovanjem, predvsem z ukrepi prostorskega planiranja. Odnos preventivnega varstva pred naravnimi nesrečami naj preraste v postmoderne oblike kulture sobivanja z naravnimi nesrečami.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2008, št. 65


Komuniciranje in druga trženjska orodja za trajnostno potrošnjo

avtor: Renata Slabe Erker

Sodobna potrošnja je bolj netrajnostna in pogosto služi zgolj razkazovanju materialnega bogastva ne glede na možne negativne vplive na okolje, zdravje in družbo nasploh. Temeljni problem, ki je obravnavan v prispevku, je, kako sodobne potrošniške vzorce izboljšati glede trajnosti. Predstavljeni so predlogi za zmanjšanje netrajnostne potrošnje oziroma za povečanje trajnostne potrošnje s poudarkom na uporabi trženjskih orodij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2008, št. 65


Sistem door-to-door in zbiranje odpadne embalaže iz gospodinjstev z »rumeno vrečo« kot nadgradnja ločenega zbiranja odpadkov

avtor: Bojan Pirš

S ciljem zmanjšanja količin preostanka odpadkov, ki so namenjeni odlaganju na odlagališču nenevarnih odpadkov v Tuncovcu (Rogaška Slatina), smo z julijem 2007 uvedli povsem nov sistem zbiranja odpadne embalaže. Sistem temelji na individualnem pristopu in uporabniku omogoča enostavno, funkcionalno in ekološko dovršeno zbiranje odpadne embalaže na izvoru. Sistem je tudi ekonomsko, socialno in ekološko privlačen tako za uporabnika kot za izvajalca javne službe. Sedanji sistem ločenega zbiranja odpadkov z uporabo zbiralnic in zbirnih centrov ni dovolj učinkovit in v bodoče kljub dodatnim investicijam ne bo omogočal izboljšanja stanja in dosego cilja – odložiti manj odpadkov in več reciklirati. Cilj je še toliko pomembnejši iz vidika zapiranja lokalnih odlagališč z letom 2009, saj se bodo poleg obstoječih stroškov pojavili dodatni stroški transporta in pričakovano višji stroški končne dispozicije odlaganja odpadkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2008, št. 65


Kako naj ravnajo okoljsko (družbeno) odgovorna podjetja

avtor: Emilija Bratož

Pri spremljanju trajnostnega razvoja, gospodarske učinkovitosti in nacionalne konkurenčnosti, ki jo sicer pogojuje ekonomska uspešnost podjetij, kljub vsemu ne moremo mimo usmeritev k novim vrednotam – tudi okoljskim, ki so nuja za zagotavljanje kakovostnega življenja in blaginje v današnjem času in za prihodnje generacije. Slovenija surovinsko sicer ni pretirano bogata, ima pa razmeroma dobre okoljske, gospodarske in socialne danosti. Podjetja do uresničevanja izzivov najdejo mnoge poti, različne tako glede prizadevanj kot doseženih rezultatov, skupni imenovalec pa je en sam: ker so podjetja precej vpliven člen družbe, morajo biti tudi družbeno odgovorna!

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2008, št. 65


Možnosti za inovativne tehnologije za gospodarjenje z odpadki v EU

avtor: Srečo Zakrajšek

Cilj EU je zmanjšati negativne vplive odpadkov na okolje in zdravje ljudi ter čim bolj izkoristiti kot surovino za proizvodnjo naravnih materialov iz obnovljivih virov. EU strategija na področju odpadkov temelji na treh osnovnih principih: zmanjševanje množine odpadkov, recikliranje in ponovna uporaba materialov iz odpadnih snovi, izboljšanje končnega odlaganja in trajno opazovanje (monitoring). Uvaja se tudi sistem spremljanja izdelka od začetka do konca in ugotovi za vsak izdelek najboljše možnosti za končno ravnanje. Izhodišče za ravnanje v EU predstavljajo rezultati uspešnih projektov, katerih rezultat je vrsta inovativnih izdelkov in tehnologij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2008, št. 65


Energetski zavezniki

avtor: Bojan Žnidaršič

Ob rojstvu prve številke revije Gospodarjenje z okoljem začenjamo s serijo člankov, ki bodo energijo na razumljiv in s praktičnimi primeri podprt način približali uporabnikom. Vse več je (samo)zavedanja, da je manjše obremenjevanje okolja skrb (tudi) vsakega posameznika. Da je energija gibalo tega sveta je dejstvo, ki ga močno občutimo med plačevanjem položnic, kupovanjem energentov ali poslušanjem politično-ekonomsko-okoljskih novic.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2008, št. 65


Priloga: Tekmovanje iz kemije za Preglova priznanja in Preglove plakete 2008

avtor: Marija Osredkar

42. srečanje osnovnošolskih in srednješolskih kemikov, ki ga vsako leto organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije - sekcija za kemijo v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani (Pedagoška fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Naravoslovnotehniška fakulteta) je zaključeno. Osnovnošolci so letos tekmovali na šolskem tekmovanju za bronasto Preglovo priznanje iz znanja kemije, na državnem tekmovanju pa za srebrno in zlato Preglovo priznanje iz znanja kemije.Srednješolci so na državnem tekmovanju tekmovali za Preglove plakete iz znanja kemije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2008, št. 4


Primeri izpitnih vprašanj iz kemije na višji ravni v programu mednarodne mature

avtor: Tončka Požek-Novak

Izpitne naloge in rešitve.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2008, št. 4


Evropska šola o znanosti materialov v Sloveniji

avtor: Janez Dolinšek

Leta 2005 je bila v okviru evropske znanstvene mreže odličnosti Complex Metallic Alloys (CMA) ustanovljena stalna Evropska šola o znanosti materialov (kratko: Evrošola). Osnovni cilj Evrošole je razširjanje znanja o novih materialih med dodiplomskimi in podiplomskimi študenti kemije, fizike in metalurgije v obliki klasičnih predavanj. Sedež Evrošole je na Institutu »Jožef Stefan« v Ljubljani (spletni naslov http://euroschool-cma.ijs.si), šola pa poteka vsako leto v Sloveniji. Za udeležbo na Evrošoli in uspešno končan študijski program, ki se preverja z elektronskim izpitom, Univerza v Ljubljani podeljuje 3 ECTS kreditne točke, ki jih študentje uveljavljajo na svojih Univerzah v državah EU v okviru doktorskega študija. Doslej so bile izvedene tri Evrošole (1. Evrošola 2006 z naslovom Phase Transformations in Metals and Alloys, 2. Evrošola 2007 z naslovom Properties and Application of Complex Metallic Alloys in 3. Evrošola 2008 z naslovom Complex Metallic Alloys: Surfaces and Coatings). Četrta Evrošola z naslo- vom Mechanical Properties of Complex Metallic Alloys je že napovedana za maj 2009. Udeleženci (predavatelji in študentje) doslej izvedenih Evrošol so prišli iz evropskih držav ter Japonske, Kitajske, Koreje, Indije, Kanade in ZDA.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2008, št. 4


Alkimija in iatrokemija

avtor: Peter Rodič, Anja Sirk, Smiljan Slukan, Katarina Vrhovec in Saša A. Glažar

Iz arabskih besedil 12. stoletja izhaja beseda al-kimiya, ki je bila v latinščino prevedena kot alchimia. Alkimija sega od njenih začetkov, povezanih z mistiko, do uporabe tehtnice pri kemičnih poskusih v začetku 18. stoletja. Za- četki segajo na vzhod, natančneje v Indijo (4000 pr. n. št.). Od tam se je alkimija prenesla na Kitajsko, Aleksandrijo, arabske dežele in v 12. stoletju v Evropo. V Evropi se je alkimija razvijala do 18. stoletja. Alkimisti so želeli odkriti snov, s katero bi spreminjali nežlahtne kovine v čisto zlato in pripraviti napoj ali eliksir življenja, ki bi ozdravil vse bolezni in zagotovil večno življenje. Poleg tega pa so alkimisti razvili vrsto dejavnosti, povezanih s kemijo, od mešanja, segrevanja, ločevanja, destilacije snovni in drugih postopkov ter ob tem razvili osnoven inventar za delo v kemijskem laboratoriju. Akimisti so izvajali poskuse, ugotavljali spremembe, jih beležili ter analizirali. Alkimija se ni razvila v kemijo, temveč je kemija nastala na osnovi izkušenj alkimistov. Po virih sta poznana dva slovenska alkimista Barbara Celjska in Janez Friderik Rain. Pri prehodu srednjega veka v renesanso so začeli alkimijo po- vezovati z medicino. Razvila se je iatrokemija oziroma medicinska kemija, ki je zaznamovala obdobje od 16. do 17.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2008, št. 4


Koencim Q10 v življenju, naravi in izdelkih

avtor: Janko Žmitek, Igor Pravst

V članku je prikazan pomen koencima Q10 za življenje, pomen uporabe eksogenih virov in njegove vsebnosti v živilih, strategije povečevanja njegove biorazpoložljivosti s poudarkom na vodotopnih oblikah ter uporabi posebne vodotopne oblike Q10Vital v prehranskih dopolnilih in funkcionalni hrani.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2008, št. 4


Funkcionalni polimeri v biomedicini

avtor: Irena Pulko, Peter Krajnc

Z besedo funkcionalni polimer običajno opisujemo polimerni material, ki je kemijsko in velikokrat tudi morfološko prirejen željeni funkciji. To pomeni, da so fizikalne in kemijske lastnosti polimernega materiala prirejene specifični uporabi in so rezultat njegovega kemizma in morfologije. Čeprav so funkcionalni polimeri v zgodovini velikokrat nastali po naključju, pa ponavadi za večino sintetičnih funkcionalnih polimerov stoji ogromno laboratorijskih razi- skav. Vedno bolj specifične uporabe zahtevajo od različnih materialov vedno bolj natančno definirane lastnosti, npr. kemično ali termično odpornost, selektivno permeabilnost, določene mehanske ali električne lastnosti ipd. Načrto- vanje priprave funkcionalnih polimerov se začne z ustreznim kemizmom osnovnega monomera, nadaljuje s primerno polimerizacijo ter dodatki, ki lahko bistveno spremenijo lastnosti končnega polimera. Na mehanske lastnosti pa lahko bistveno vpliva tudi morfološka oblika in obdelava končnega materiala. Članek obravnava nekaj področij uporabe funkcionalnih polimerov za biomedicinske namene kot ilustracijo zelo širokega področja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2008, št. 4


Embalaža in skladiščenje vode

avtor: Marjana Simonič

V prispevku smo opisali, kaj se dogaja z vodo med shranjevanjem. Namen prispevka je bil predstaviti načine em- baliranja in skladiščenja vode. Potrebno je izbrati tak način, da se ne spremeni kakovost in sestava vode. V sestavku smo obravnavali glavne dejavnike, ki vplivajo na kakovost vode.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2008, št. 4


Zeleni fluorescirajoči protein: za meduze in za človeka Nobelova nagrada za kemijo 2008

avtor: Marko Dolinar

Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo so dobili Osamu Šimomura, Martin Chalfie in Roger Tsien za raziskave zelenega flourescirajočega proteina (GFP) iz meduze vrste Aequorea victoria. Več kot trideset let je minilo od izo- lacije GFP do njegove uporabe v celični biologiji za označevanje proteinov. Na ravni DNK je mogoče zapis za GFP povezati z zapisom za katerikoli drug protein in ga izraziti v celici – kjer zaznamo zeleno fluorescenco, vemo, da je prisoten tudi protein, ki ga preučujemo. V zadnjem desetletju so biokemiki in molekularni biologi odkrili in izpopol- nili še na desetine novih fluorescirajočih proteinov, ki jih s pridom uporabljajo za označevanje sicer brezbarvnih proteinskih molekul v živih celicah. Lahko rečemo, da je odkritje GFP temeljito spremenilo raziskovanje celičnih procesov. Fluorescirajoči proteini so postali osnovno orodje celične biologije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2008, št. 4


SIMBIOTSKI ČLOVEK

avtor: Anton Komat

Priče smo dramatičnim dogajanjem na globalni ravni: poplave in suše, mraz in vročina, neurja in tornadi, naraščajoči problemi s pitno vodo in vse bolj grozeče pomanjkanje hrane, v zraku vise grožnje epidemij novih bolezni in nova energetska kriza. Izgleda, kakor da je planet vržen iz tečajev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2008, št. 3


Slovenski kemijski dnevi 2008

avtor: Nejc Zakrajšek

Mariborska Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, je 25. in 26. septembra 2008 gostila tradicionalne 12. Slovenske kemijske dneve.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2008, št. 3


Od poučevanja k učenju – konferenci ECER 2008 ob rob

avtor: Mag. Tončka Požek-Novak

Gostiteljica letošnje konference ECER (European Conference on Educational Researches) je bila Univerza Gothenburg v istoimenskem mestu na zahodni obali Švedske. Omenjeno univerzo, ki je ena največjih v Skandinaviji, sestavlja osem fakultet in šestdeset oddelkov, ki nudijo svojim študentom široke možnosti študija, raziskovanja, sodelovanja in strokovnega ter osebnostnega razvoja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2008, št. 3


Kemijska olimpijada

avtor: Andrej Godec

Kadar zaslišimo besedo olimpijada, običajno najprej pomislimo na športno tekmovanje, na katerem se vsaka štiri leta zberejo najboljše športnice in športniki celega sveta.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2008, št. 3


Začetki kemijskega računstva

avtor: Branislav Čabrič

Kemija kot posebna disciplina (pogojno rečeno) v sistemu naravoslovnih ved, je nastala v zgodnjem obdobju razvoja zahodne civilizacije v stari Grčiji, Egiptu in kasneje v vzhodnih provincah Rimskega cesarstva in Bizantinskem cesarstvu. Za vse to obdobje je značilen razcvet filozofskih, mističnih in verskih naukov, v zadnjem obdobju pa predvsem vzpon krščanstva.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2008, št. 3


Uporaba naprednih računalniških orodij pri preliminarnem načrtovanju industrijskih šaržnih bioprocesov

avtor: Andreja Goršek, Marko Tramšek

V članku predstavljamo uporabo naprednih računalniških orodij pri preliminarnem načrtovanju industrijskih šaržnih bioprocesov. Med mnogimi komercialno dosegljivimi simulatorji smo podrobneje opisali SuperPro Designer®. Učinkovitost njegove uporabe smo prikazali na študijskem primeru načrtovanja šaržne proizvodnje citronske kisline.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2008, št. 3


Kinoni

avtor: Julija Volmajer Valh, Danica Grušovnik

Kinoni predstavljajo pomembno skupino organskih spojin. Izraz kinoni uporabljamo za nenasičene karbociklične spojine z dvema karbonilnima skupinama. Osnovna spojina kinonov je benzokinon (kinon C6H4O2). Pri naftokinonih, antrakinonih in antraciklinonih je benzokinonska struktura del policikličnega aromatskega sistema. V prispevku je opisanih in predstavljenih nekaj predstavnikov iz skupine benzokinonov, naftokinonov in antrakinonov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2008, št. 3


Eksplozivi kot prepovedane snovi – kako jih odkriti

avtor: Zvonko Trontelj, Janko Lužnik, Janez Pirnat, Tomaž Apih, Alan Gregorovič

Po kratkem zgodovinskem sprehodu od črnega smodnika do nitroceluloze in brizantnih eksplozivov ter prikazu
težav pri skladiščenju, oziroma staranju eksplozivov, ki vsebujejo dušikove okside, se podrobneje lotimo detekcije
eksplozivov. Pregledamo spektroskopske metode in težave pri prenosu ustaljenih laboratorijskih postopkov v detekcijsko
napravo za zaznavanje eksplozivov, postavljenih kamorkoli, kjer lahko njih eksplozija povzroči čimveč žrtev in
gospodarske škode. Pokažemo na možnosti, ki jih nudi radiofrekvenčna spektroskopska metoda jedrska kvadrupolna
resonanca (NQR) jeder 14N. Omenimo izboljšave, ki znatno skrajšajo postopek detekcije eksploziva, kateri ima v
molekulah atome dušika 14N, s to spektroskopsko metodo. Pričakujemo lahko, da bodo imele nove, integrirane detekcijske
naprave med večjim številom senzorjev tudi takega, ki bo slonel na NQR 14N.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2008, št. 3


E-gradiva Zavoda MINET- IE pri pouku kemije

avtor: Nejc Zakrajšek, Dušan Krnel, Srečo Zakrajšek, Branko Družina

Zavod za spletno izobraževanje MINET-IE je v okviru razpisa Ministrstva za šolstvo in šport in Evropskega socialnega sklada pripravil e-gradiva za pouk kemije v gimnaziji. Gradiva so od 15.8.2008 prosto dostopna na spletni strani www.minet.si/egradiva. Gradiva so namenjena učiteljem kot pripomoček pri pouku in za samostojno učenje, utrjevanje in preverjanje znanja dijakov. Cilj e-gradiv je povečati učinkovitost poučevanja in samostojnega učenja, predvsem z večjo motivacijo, kar omogoča medij, ki je dijakom blizu in z uporabo multimedijskih tehnik, ki dokazano olajšujejo pomnjenje in razumevanje. E-gradiva bodo povečala tudi možnost javnega dostopa do virov znanja in tako omogočala izobraževanje vsem, ki jih kemija zanima.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2008, št. 3


Uporaba IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije) pri pouku – mit o uspešnosti ali le nova tehnologija

avtor: Dušan Krnel

Uporaba IKT pri pouku ima že kar dolgo tradicijo. Vzporedno z večjo uporabo pa se razvija tudi prepričanje o njeni nesporni učinkovitosti pri učenju in poučevanju. Novejše analize in meta raziskave pokažejo nekoliko drugačno sliko in omajejo kar nekaj mitov o učinkovitosti IKT pri učenju in poučevanju. V prispevku so kritično obravnavana razširjena mnenja: da je učenje z IKT učinkovitejše kot tradicionalni »živi« pouk, da je bolj motivirajoče, da omogoča uvajanje »animatorjev«, ki prispevajo k učinkovitejšemu in lažjemu učenju, da se lahko prilagaja učnim stilom in tako maksimira sposobnosti učencev ter omogoča raziskovalno učenje in konstruktivistični pristop. Podan je tudi pregled stanja uporabe IKT pri pouku v Evropi ter nekaj uporabnih opisov in opredelitev e-gradiv.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2008, št. 3


Mag. ALENKA GABRIČ
in memoriam

avtor: Ela Teran, dr. Mirko Bizjak, Dragica Posega

Alenka Gabrič se je rodila leta 1961 v Ljubljani.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2008, št. 2


Ali se raven C vitamina v limonovem soku spreminja s časom in temperaturo hranjenja?

avtor: Rozika Demšar, Zala Peternelj

V najinem projektnem delu sva proučevali spreminjanje ravni C vitamina med hranjenjem limoninega soka na štirih različnih mestih, ki se med seboj temperaturno precej razlikujejo (-15oC, 9oC, 19oC in 33oC ), temperatura pa je bila na vsakem mestu tekom eksperimenta stalna - to je bil tudi ključen pogoj za eksperiment. Preverili sva, kje je najprimerneje hraniti limonov sok, da bo C vitamin najdlje obstojen. Eksperiment sva izvajali en mesec, enkrat tedensko pa sva preverili vsebnost vitamina. Vzporedno sva izvajali eksperiment, v katerem sva ugotavljali, če je C vitamin bolj obstojen v iztisnjenem soku ali celi limoni. Sok sva hranili na mestih, kjer hranimo živila tudi doma (zamrzovalnik, hladilnik, sobna temperatura in radiator), zato so rezultati, ki sva jih pri tem dobili, zelo uporabni tudi pri vsakodnevnem shranjevanju naravnih sadnih sokov. Najino projektno delo je mogoče preoblikovati tudi za delo v šoli, pri čemer bi lahko uro izvedli kot blok uro z dolgotrajnimi eksperimenti, pri tem pa bi se povezovale vsebine predmetov biologije, kemije in fizike. Tako bi prišlo do zanimivega medpredmetnega sodelovanja, ki ga zelo primanjkuje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2008, št. 2


Uvajanje elektronske table v pouk kemije

avtor: Rafaela Kožlakar, Bernarda Trstenjak

Razvoj IKT tehnologije nas sili k spremljanju novosti na tem področju in k njihovemu smiselnemu uvajanju le-teh v izobraževalne procese. Kemija kot naravoslovni predmet potrebuje za razvijanje različnih učenčevih kompetenc in boljše razumevanje kemijskih pojmov zavzeto vključevanje učencev. Elektronska tabla, ki se pojavlja v slovenskem prostoru kot novost, nam to omogoča. V prispevku je opisano uvajanje elektronske table pri pouku kemije v srednji šoli s pomočjo inovacijskega projekta z naslovom Elektronska tabla kot pripomoček pri nazornejši razlagi kemije. Predstavljene so prednosti uporabe elektronske table in težave pri delu z njo. Dosedanje izkušnje so prikazane v obliki sheme.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2008, št. 2


Polonij 210 – “mikro” ubijalec

avtor: Bogdan Pucelj

V novembru 2006 je za posledicami zaužitja redkega radioaktivnega izotopa Po-210 v londonski bolnišnici umrl nekdanji ruski agent Aleksander Litvinenko. Predstavljamo osnovne lastnosti tega izotopa, njegovo pridobivanje in uporabo. Povzete so osnovne lastnosti virov ionizirajočega sevanja in njihovi biološki učinki. Podrobneje je predstavljena metodologija ocenjevanja doz zaradi vnosa Po-210 v organizem z ingestijo. Ocene kažejo, da je smrtonosna že milijoninka grama Po-210.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2008, št. 2


Ionske tekočine

avtor: Muzafera Paljevac, Željko Knez, Maja Habulin

V prispevku so predstavljene ionske tekočine, ki se lahko uporabljajo tudi kot medij za encimsko katalizirane reakcije. Opisani so pomen ionskih tekočin za encimske reakcije, zgodovinski pregled, zgradba in fizikalno-kemijske lastnosti ionskih tekočin ter njihova uporaba v biotehnologiji, kemiji, kemijskem in elektrokemijskem inženirstvu. Ključne besede: ionske tekočine, organske soli, topila.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2008, št. 2


Temna snov in temna energija

avtor: Janez Strnad

Snov v vesolju sestavljajo 4 odstotki navadne snovi, 22 odstotkov temne snovi in 74 odstotkov snovi, ki ustreza temni energiji. Podatki v okviru standardnega modela vesolja so dokaj natančni, model pa – kot vsak drug model – še ne da dokončnega opisa. Po teh podatkih današnja fizika in kemija zajameta samo 4 odstotke snovi v vesolju. Zgradbe preostalih 96 odstotkov ne poznamo. Kako so astrofiziki prišli do tega spoznanja?

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2008, št. 2


Prilagajanje na podnebne spremembe II.

avtor: Tanja Cegnar

Šele poleti 2007 smo v Evropski uniji dobili prvi skupni dokument o prilagajanju na pod ne b ne spremembe, to je tako imenovana Zelena knjiga o prilagajanju. Ta knjiga je neobvezujoča, vendar je pod la ga za široko razpravo in celo vrsto posvetovalnih delavnic na to temo. Priznati je potrebno, da je dokument vzpodbudil zanimanje za prilagajanje, vendar tudi v njem ne moremo mimo šir ših svetovnih problemov in blaženja podnebnih sprememb.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2008, št. 2


Stiropor – človeku in okolju prijazna izolacija

avtor: Borut Habič, Jože Klemenčič, mag. Roman Kunič, Janez Potočnik

Stiren (fenil eten, vinil benzen) se proizvaja s katalitsko dehidrogenacijo etilbenzena, ki se pridobi iz benzena in etilena.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2008, št. 1


Vroče pocinkanje – antikorozijska zaščita jekla

avtor: Matjaž Pečar

Ko se odločamo za gradnjo objekta ali opremljanje okolice, izbiramo različne gradbene elemente, med njimi tudi jeklo. Da bi bila naša izbira tudi ekonomsko upravičena, pa moramo poskrbeti za njegovo dolgotrajno antikorozijsko zaščito. Najpogosteje se odločamo za barvanje in vroče pocinkanje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2008, št. 1


Encimsko katalizirane reakcije v ionskih tekočinah

avtor: Maja Habulin, Muzafera Paljevac, Željko Knez

Ionske tekočine se lahko uporabljajo kot medij za encimsko katalizirane reakcije. V prispevku so predstavljene različne encimsko katalizirane reakcije, izvedene v ionskih tekočinah, predvsem v tistih z dialkilimidazolijevimi kationi. Opisan je vpliv ionskih tekočin na aktivnost encimov in metode ločevanja produktov ter recikliranja biokatalizatorja iz ionskih tekočin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2008, št. 1


Znanost in umetnost sinteze organskih naravnih molekul

avtor: Bogdan Štefane, Karmen Zorko

Od samega začetka sta organska kemija in totalna sinteza tesno povezani. Ena od prvih stvari, ki se jo je sintezni kemik moral naučiti, je, kako s kemijskimi reakcijami med sabo povezati dve molekuli, da bi dobili kompleksnejši produkt. Dandanes so raziskovalci s področja sintezne kemije sposobni sintetizirati izredno zapletene organske molekule naravnega izvora. Vendar še vedno obstaja vprašanje, kako lahko to enostavno dosežemo?

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2008, št. 1


Cefalosporini – favoriti v boju z bakterijami

avtor: Miloš Ilič, Bernarda Bevc

Bakterije so mikroorganizmi, na katere delujemo z ustreznimi antibiotiki. Žal pa lahko ciljane bakterije kar hitro postanejo odporne na uporabljen antibiotik in taka terapija postane neučinkovita. Cefalosporini so skupina antibiotikov, ki imajo širok spekter delovanja na različne vrste bakterij. Poleg tega je za njih značilna tudi manjša verjetnost pojava rezistence ali odpornosti bakterije na delujoč cefalosporin. V članku so v ospredju predstavljeni cefalosporini, njihova zgodovina in razvoj, kemijska struktura in mehanizem delovanja, klasifikacija in poglavitni predstavniki, terapevtska uporabnost in navedene metode, s katerimi jih lahko detektiramo v biološkem materialu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2008, št. 1


Učna enota „Količinski odnosi“ v osnovni šoli

avtor: Samo Jamšek

V okviru projekta »Razvoj modela raziskovanja pedagoške prakse za učinkovito poučevanje naravoslovnih predmetov v OŠ in SŠ« je bila na zaključkih analize učnih načrtov in učbeniških kompletov za pouk kemije v osnovni in srednji šoli ter analize rezultatov predtesta pripravljena spremenjena oblika izvedbe učne enote »Količinski odnosi«. Izbrani so bili štirje ključni pojmi: (1) relativna atomska in relativna molekulska masa, (2) Avogadrova konstanta, (3) množina snovi in enota mol ter (4) molska masa. Težišče izvedbe učne enote je bilo osredotočeno na obravnavo teh ključnih pojmov, sama izvedba pa je temeljila na aktivnem sodelovanju učencev in medpredmetnem povezovanju. Rezultati testa in potesta, pogovori z učenci in primerjava z rezultati testov dijakov so pokazali, da je bila izvedba učne enote za učence zanimiva, doseženi rezultati pa presegajo dosedanje na isti šoli in so primerljivi z rezultati srednješolcev. Potest kaže na visoko raven trajnosti usvojenega znanja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2008, št. 1


Prilagajanje na podnebne spremembe I.

avtor: Tanja Cegnar

Podnebne spremembe so v naših medijih, strokovnih in laičnih pogovorih že kar stalnica, zadnja leta so postale tudi politična tema. Pozornost široke javnosti je pritegnil film »Ne prijetna resnica«, ki ga je po svojih predavanjih na temo podnebnih sprememb posnel Al Gore in zato prejel skupaj z Mednarodnim odborom o podnebnih spremembah tudi Nobelovo nagrado v letu 2007.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2008, št. 1


Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov z ustrezno obdelavo in uporabo bioloških odpadkov

avtor: priredil MArijan Ivanc

Ustrezna obdelava in uporaba odpadkov biološkega izvora nikakor ni zanemarljiva kot dobrodošel ukrep za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Ta vidik kompostiranja in tudi kontrolirane anaerobne razgradnje bioloških odpadkov s pridobivanjem energije je še vedno podcenjen in javnosti malo poznan. Namen tega prispevka je razgrniti širšo oceno koristnosti in vloge kompostiranja pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2007, št. 64


Zgolj obveza ali priložnost?

avtor: Vanesa Čanji

Komuniciranje je sestavni del vseh projektov, ki jih sofinancira EU, tudi okoljskih. Brez dejavnosti komuniciranja EU projekta ne odobri. Je torej obvezen predmet, brez katerega ni »diplome«. Najprej logično vprašanje, zakaj je tako. To vprašanje so ob prvih projektih v Sloveniji s sofinanciranjem EU postavljali mnogi domači nosilci projektov oziroma soinvestitorji. Denarja, namenjenega komuniciranju, je bilo marsikomu »škoda«, saj bi ga lahko uporabili za kakšno »dejansko investicijo«. Zagotovo pa se o tem niso spraševali tisti, ki so na lastni koži izkusili, kako težko je kak okoljski projekt umestiti v prostor.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2007, št. 64


Varnejše kemijske snovi – izziv za industrijo

avtor: Branko Družina

Najnaprednejši svetovni zakon za kemijsko varnost naj bi pričel veljati junija 2007 po treh letih usklajevanj med zakonodajalci evropskih držav industrijo in nevladnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami. Projekt izvedbe tega zakona se imenuje REACH (Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals) in bo zagotovil zdravje ljudi ter zaščito okolja in naj bi bil, kot že ime pove, izziv na kemijske substance, ki se uporabljajo v industriji v velikih količinah in v visokih koncentracijah. Industrija naj zagotovi varnost pri manipulaciji s kemikalijami, zakon pa naj bi vzpodbudil firme k razvoju manj nevarnih substanc in tehnologij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2007, št. 64


Uporaba tekočega CO2 za čiščenje oblačil

avtor: Branko Družina

Pri 20 oC in pri tlaku 50 barov se plinasti CO2 utekočini. Oblačila očiščena s tekočim ogljikovim dioksidom so na pogled tako čista kot oblačila očiščena s tetrakloroetenom (C2Cl4). Kemično čiščenje oblačil ima za posledico nastanek oziroma izpust preko 70.000 ton tetrakloroetena letno samo v Evropi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2007, št. 64


Sanacija odlagališča gudrona v Pesniškem Dvoru

avtor: -

V Pesniškem Dvoru pri Mariboru poteka sanacija odlagališča gudrona. Gre za največji projekt sanacije starih bremen v Sloveniji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2007, št. 64


Politika evropske skupnosti za usklajeno in uravnoteženo uporabo pesticidov (2)

avtor: Branko Družina

Dobro vzdrževana oprema za opravljanje nekaterih dejavnosti na področju pesticidov je bistvena za zniževanje škodljivih vplivov na zdravje (posebej še pri zaposlenih) in okolje ter zagotavljanje najbolj učinkovite in gospodarne rabe pesticidov. Oprema mora biti stalno preverjana in vzdrževana po predpisih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2007, št. 64


Pesticidi in njihovi ostanki so velik problem v državah Centralne in Vzhodne Evrope

avtor: Branko Družina

Stari in neuporabni pesticidi, njihovi ostanki, njihovi metaboliti ali razgradnji produkti in embalaža, ki so posledica kopičenja teh substanc v preteklosti, predstavljajo danes izredno velike in v nekaterih primerih »skoraj« nerešljive probleme v veliki večini držav srednje in vzhodne Evrope, razen mogoče Češke, ki je ta problem rešila tako, da so druge države želele ta model reševanja vključiti v svoje nacionalne programe.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2007, št. 64


Od Gospodarjenja z odpadki do Gospodarjenja z okoljem

avtor: Srečo Zakrajšek

V uredniškem odboru revije Gospodarjenje z odpadki, ki izhaja od leta 1992, smo se odločili, da vsebino in dejavnost naše revije, v sodelovanjem s spletnim portalom www.okolje.net, razširimo in revijo preoblikujemo v Gospodarjenje z okoljem.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2007, št. 64


Kaj so naredili na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) v letu 2007?

avtor: tiskovna konferenca

Na področju prostora so pretežno sklenili s prenovo prostorske zakonodaje. Državni zbor RS je marca 2007 sprejel Zakon o prostorskem načrtovanju, skozi vladno proceduro pa je šel tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov. Temeljni cilj sprememb in dopolnitev je poenostavitev in pospešitev vseh ravnanj in postopkov, ki jih ta zakon ureja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2007, št. 64


Mednarodna konferenca »Gospodarjenje z odpadki, okoljska geotehnologija in trajnostni razvoj/Waste Management, Environmental Geotechnology and Global Sustainable Development ICWMEGGSD’07 – GzO’07«

avtor: Jože Koritnik

Mednarodna konferenca »Gospodarjenje z odpadki, okoljska geotehnologija in trajnostni razvoj/Waste Management, Environmental Geotechnology and Global Sustainable Development ICWMEGGSD’07 – GzO’07«, je potekala od 28–30. avgusta 2007 v Grand hotelu Union v Ljubljani. Organizator je, kot že poprejšnjih sedmih vsakoletnih posvetovanj z mednarodno udeležbo »Gospodarjenje z odpadki«, tudi tokrat Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo. Izvedba mednarodne konference je že tradicionalna.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2007, št. 63


Srečanje strokovnjakov NATO/CCMS leta 2007 v Ljubljani

avtor: Branko Družina

Vsako leto se v drugi državi, meseca maja ali junija, srečajo strokovnjaki, ki delujejo v okviru NATO/CCMS, da bi pregledali in ocenili pilotne študije, ki se izvajajo po posameznih projektih na področju onesnaženih zemljin in voda. Letošnje srečanje je bilo od 17. do 22. junija pod pokroviteljstvom Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo R Slovenije in NATO Science for Peace and Security Program-a. Srečanje je bilo v prenovljenem hotelu City, kot sponzorji pa so sodelovali še Mestna občina Ljubljana, Luka Koper, Gorenje Velenje in Chemsearch NCH Croatia d.o.o. Udeležilo se ga je 40 strokovnjakov iz 18 držav. Srečanje sta odprla mgr. Peter Volasko, vodja službe za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo R Slovenije in dr. Silvo Žlebir, generalni direktor Agencije RS za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor R Slovenije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2007, št. 63


Zakaj je pomemben Evropski teden mobilnosti

avtor: Služba za odnose z javnostmi MOP

Geslo letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, ki je trajal od 16. do 22. septembra, je bil »Vesela ulica« in je prinašal sporočilo, da širjenje prostora, namenjenega avtomobilom, ni pravi odgovor na prometne izzive v mestih. Nasprotno. Prav omejevanje prometa dviguje raven kakovosti življenja v mestih. »Vesela ulica« vabi lokalne skupnosti, da se pridružijo takšnim prizadevanjem, ki bodo ulice vrnila ljudem.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2007, št. 63


Vpliv novih ciljev EU v zvezi klimatskih sprememb na strategijo gospodarjenja z odpadnimi snovmi

avtor: Marijan Ivanc

Zaostrovanje klimatskih sprememb v svetu je vse bolj opazno v obliki ekstremnih pojavov, kot suše, toče, nalivi, poplave, viharji, rušilni tornadi in tajfuni, vročinskih valovi, izredno nizke temperature, itd. Posledica so uničeni pridelki in kmetijske površine, izredne poškodbe komunikacij in urbanih ter plodnih površin, zemeljski in snežni plazovi, poškodbe in uničenje bivalnih in gospodarskih objektov, vetrolomi in snegolomi, pomanjkanje vode, širjenje puščavskih in zmanjšanje plodnih površin, globalno segrevanje ozračja, itd.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2007, št. 63


Politika Evropske skupnosti za usklajeno in uravnoteženo uporabo pesticidov (1)

avtor: Branko Družina

Okoljska politika Evropske skupnosti (EU) se je pričela razvijati po letu 1970. Ta naj bi zagotovila državam skupnosti čistejši zrak in vodo ter tudi boljše razumevanje odvisnosti človekovega zdravja od čistega okolja. Ta del skupne politike je bil in je še vedno za državljane EU najbolj zanimiv in tudi najbolj javno podprt, saj se ljudje zavedajo, da okoljski problemi ne poznajo niti nacionalnih niti regionalnih meja in da se lahko rešujejo le s skupnimi in usklajenimi in trajnostnimi akcijami znotraj EU. Od začetnih usmeritev na posamezne onesnaževalce in njihove vplive se je skupna strategija pomaknila na celostne probleme s poudarkom na razumevanju obremenjenosti okolja in na raziskave učinkov različnega lotevanja njihovega razreševanja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2007, št. 63


Delovanje biološke čistilne naprave

avtor: Smiljana Adamič Vasič, Marjana Simonič, Milenko Roš

V bivalnem okolju nastaja odpadna voda, ki jo najbolj splošno imenujemo komunalna odpadna voda. Nastaja v gospodinjstvih zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih ter v objektih v javni rabi (šole, vrtci, pisarne, trgovski centri, mala industrija, obrt itd.). Komunalno odpadno vodo je treba čistiti, da preprečimo negativne vplive na okolje (onesnaževanje voda, bolezni, zmanjšanje raztopljenega kisika v rekah itd.). Najpogosteje uporaben način čiščenja komunalne odpadne vode je biološko čiščenje na komuunalnih čistilnih napravah. V mnogih primerih pa čistimo na takih napravah del komunalne odpadne vode in del industrijske odpadne vode, ki nastaja v različnih obratih oziroma tovarnah. V Sloveniji je leta 2005 delovalo 215 komunalnih čistilnih naprav z različno učinkovitostjo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2007, št. 63


Podpora odločanju pri sistemu ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo

avtor: Milan Verdev, Marko Bohanec, Sašo Džeroski

V članku so predstavljeni rezultati projekta Podpora odločanju pri sistemu ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo v Sloveniji. Cilj projekta je bil razviti sistem za podporo odločanju, ki bo pomagal odgovornim pri odločanju o sistemu ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO). Njihove odločitve se nanašajo na razvoj integriranih programov ravnanja s to opremo, zbiranja, reciklaže in odstranjevanja.

Delo je imelo tri osnovne cilje. Prvi cilj je bil podroben pregled ravnanja z OEEO in potrebnih odločitvenih procesov, ki naj bi jih sistem podpiral. Identificirati je bilo potrebno tudi različne zahteve, parametre in omejitve. Glavni cilj je bil razviti model za podporo odločanju pri sistemu ravnanja z OEEO. Na koncu pa je bilo treba izdelati še pristope za stalno vrednotenje rezultatov, verifikacijo in izboljševanje sistema. Na začetku članka je opisan sistem ravnanja z OEEO. Sledi opis različnih tipov odločitev na tem področju.

Podrobno so opisani odločitveni procesi pri ravnanju z OEEO na področju logistike. Posebej so definirane in razložene skupine parametrov, ki na te odločitve vplivajo. Predstavljamo tri konkretne odločitvene modele za: (1) izbor in oceno transportnega partnerja, (2) oceno potrebe po transportu in (3) izbor izvajalca transporta. Kot pomemben del sistema za podporo odločanju je bil po metodi hevristične optimizacije izdelan tudi model za določitev optimalne poti. V članku predlagamo tudi upravljanje odločitvenih procesov pri sistemu ravnanja z OEEO. Upravljanje sistema za podporo odločanju je predvideno kot dopolnilo k odločitvenem modelu za podporo odločanju. Stalen nadzor delovanja in beleženje ustreznih podatkov, njihovo vrednotenje in posledične izboljšave skozi inovacije lahko v prihodnosti pomenijo stalno nadgradnjo storitve in s tem tudi njeno večjo vrednost.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2007, št. 63


Izobraževalni programi o odpadkih inštituta ERICO Velenje

avtor: Matjaž Šalej

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2007, št. 62


Velik korak naprej v izpolnjevanju zahtev evropske direktive za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo v Sloveniji

avtor: -

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2007, št. 62


Optimizacija odstranjevanja dušikovih snovi pri čiščenju odpadnih voda

avtor: Nadja Hvala, Olga Burica

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2007, št. 62


Regeneracija topil iz odpadnih mešanic

avtor: Viktor Grilc, Franc Lipovšek

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2007, št. 62


Zunanja presoja EMAS

avtor: Blanka Kaker

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2007, št. 62


Ozaveščanje o odpadkih, ki ga izvaja Komunalno podjetje Vrhnika

avtor: -

V Komunalnem podjetju Vrhnika smo na področju ločenega zbiranja odpadkov vedno posvečali veliko pozornosti ozaveščanju. Ravno z dobro logistiko zbiranja koristnih odpadkov in dobrim ozaveščanjem nam je edinim v Sloveniji uspelo doseči, da smo izmed vseh zbranih odpadkov, ki nastanejo na področju, ki ga oskrbujemo, uspeli izločiti 50 % koristnih odpadkov in jih pripraviti za nadaljnjo predelavo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2007, št. 61


Konferenca "Kakšna je prihodnost področji večjih dimenzij kontaminiranih s težkimi kovinami"

avtor: dr. Branko Družina

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2007, št. 61


Problematika negospodarne dispozicije blata iz ljubljanske čistilne naprave

avtor: Mitja Rismal

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2007, št. 61


Slovenija v luči nove strategije EU o odpadkih

avtor: Dušan Marc

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2007, št. 61


Nove vzpodbude in tehnologije za termično obdelavo komunalnih odpadkov z izkoriščanjem energije

avtor: dr. Marijan Ivanc, Klementina Hrast

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2007, št. 61


Pesticidna reforma po domače

avtor: Anton Komat

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2007, št. 61


Okoljska vzgoja ter odnos med znanjem in ravnanjem

avtor: dr. Dušan Krnel

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2007, št. 61


Noč znanstvenic in znanstvenikov 2007

avtor: Ivan Leban

Direktorat za znanost in raziskave Evropske komisije je bil tudi v letošnjem letu pobudnik pan-evropskega dogodka z imenom »Noč znanstvenic in znanstvenikov 2007«. Predhodno sta bila podobna dogodka že v letu 2005 in 2006. Bistven namen teh dogodkov je bil predvsem ta, da bi širšo laično javnost na lahkoten način seznanili z znanstvenimi dosežki. Hkrati naj bi pri mladih ljudeh vzpodbudili zanimanje za znanost in tehniko.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2007, št. 4


Kako popularizirati kemijo?

avtor: Andrej Godec

Kemija je kot naravoslovna veda družbeno manj prepoznavna, čeprav se ukvarja s pomembnimi znanstvenimi vprašanji današnjega časa, in je tudi gonilna sila industrije. V prispevku je navedenih nekaj možnih razlogov za to stanje. Vsaj v šolah pa zanimanje za kemijo v zadnjih letih narašča. Tema prispevka so načini za popularizacijo kemije; ta je možna skozi zgodbo o kemiji, skozi njeno vseprisotnost v vsakdanjem življenju, skozi karierne možnosti, ki jih ponuja, in v skladu z zahtevami časa z zavedanjem o njeni družbeni odgovornosti. Na koncu so navedene nekatere izmed dejavnosti, ki so namenjene popularizaciji kemije v naši državi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2007, št. 4


Žabji strupi so tudi učinkovit insekticid

avtor: Marjana Zajc

Strupene tropske žabe (družina Dendrobatidae) iz Srednje Amerike imajo v svojih kožnih žlezah številne alkaloide, med njimi tudi zelo toksične pumiliotoksine, ki jih ščitijo pred plenilci. Zadnja raziskava je pokazale, da so tudi dobra zaščita pred komarji mrzličarji, učinkovitejša kot sintetični enantiomer, pa je naravna oblika.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2007, št. 4


Kemijske reakcije na površinah trdnih snovi: od pridelave umetnih gnojil do čistejših izpušnih plinov
(Ob Nobelovi nagradi za kemijo za leto 2007)

avtor: Janez Kovač

Nobelovo nagrado za kemijo za leto 2007 je prejel nemški raziskovalec prof. Gerhard Ertl za prispevek na področju preiskav kemijskih reakcij na površinah trdnih snovi. Prof. Ertl, ki deluje zadnja leta na Inštitutu Fritz Haber v Berlinu v okviru družbe Max Planck, je pojasnil osnovne
mehanizme nekaterih katalitskih kemijskih reakcij, ki so izredno pomembne v industrijskih procesih. Znanstveni prispevek prof. Ertla je v njegovem metodološkem pristopu k eksperimentalnim preiskavam kemijskih reakcij na področju heterogene kontaktne katalize.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2007, št. 4


Uporaba visokega tlaka v kemiji

avtor: Krištof Kranjc

Učinek tlaka na potek kemijskih reakcij je znan že zelo dolgo časa, saj že v znamenitem le Chatelierjevem principu nastopa odvisnost položaja kemijskega ravnotežja od tlaka. Z učinki tlaka se srečajo učenci in študentje že na začetku svojega kemijskega izobraževanja, vendar običajno zgolj v povezavi z reakcijami v plinasti fazi. Vendarle je sprememba tlaka tudi eno izmed zelo učinkovitih orodij za aktivacijo (pospešenje) reakcij v tekoči fazi. V zadnjem času srečujemo v kemiji poleg klasičnega načina aktivacije reaktantov (to je termično segrevanje) pogosto tudi nove metode, npr. segrevanje z mikrovalovi, uporaba ultrazvoka in tudi uporaba visokega tlaka. Vendar ta način kljub svoji uporabnosti še ni tako razširjen, saj je povezan z relativno zapleteno in drago opremo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2007, št. 4


Znanje kemije osnovnošolcev - odličnjakov ob vstopu v srednjo šolo

avtor: Srečo Zakrajšek

Znanje učencev – osnovnošolcev, ki prihajajo na srednje šole, je v vsaki prvi polovici septembra glavna tema pogovora v srednješolskih zbornicah. Kratki testi, ki jim praviloma sledijo samogovori profesorja, in pogovori na temo, kaj se niste ničesar naučili, ali ste res vse pozabili, kdo pa vas je učil ipd., so tudi pogosto teme prvih ur kemije v srednji šoli. Vse skupaj poskrbi ponekod za strah,
drugje za vedro razpoloženje, skoraj povsod pa tudi za malo nelagodja, saj gre za problem prehoda iz osnovne šole v srednjo in za trimesečne počitnice, med katerimi mladi marsikaj pozabijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2007, št. 4


Ugotavljanje učinkov sprememb v načinu poučevanja reaktivnosti organskih molekul*

avtor: Vesna Pahor

V prispevku predstavljamo rezultate akcijske raziskave, ki je potekala na Gimnaziji Šentvid v šol.l. 2006/07 na temo Razumevanje reaktivnosti molekul organskih spojin. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako vpliva uvedba spremembe v načinu poučevanja na boljše razumevanje zgradbe molekul in posledično na učinkovitejše razumevanje reaktivnosti organskih molekul. Preverili smo predznanje dijakov in na osnovi ugotovitev zasnovali nove prijeme pri poučevanju, katerih temelj je vizualizacija strukture molekul in povezava vseh treh ravni zaznave kemijskih pojmov. Vrednotili smo učinke sprememb na znanje dijakov in njihov odnos do novega pristopa poučevanja. V raziskavi so sodelovali dijaki tretjega letnika gimnazijskega programa. Ugotovili smo, da je spremenjena strategija učiteljevega dela delno pomagala premostiti vrzeli v znanju dijakov, predvsem pa je vplivala na napredek v znanju oz. na trajnost znanja. Ugotovitve raziskave in pridobljene izkušnje so izjemno dragocene, zato je osnovno idejo akcijske raziskave priporočljivo uporabiti kot model načrtovanja učiteljevega dela, ki v večje zadovoljstvo vseh sodelujočih v procesu izobraževanja vodi k učinkovitejšim rezultatom.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2007, št. 4


Uporaba reverznih micel za pridobivanje magnetnih nanodelcev

avtor: Irena Ban

Za pripravo magnetnih nanodelcev je poznanih več postopkov. V naših raziskavah smo izbrali postopek obarjanja s pomočjo reverznih micel, ki je relativno enostaven. Za sintezo nanodelcev (Fe0.2Ni0.8), smo izbrali postopek redukcije njihovih soli z NaBH4 v kationski mikroemulziji tipa (w/o), sestave voda/n-heksadecil-tri-metil amonijev bromid (CTAB) in butanol/izooktan pri 25°C. Rezultati meritev s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM) in rezultati rentgenske praškovne analize (RPA) so pokazali, da je sintetiziran material v obliki nanodelcev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2007, št. 3


Primerjalni prikaz izbranih izpitnih nalog iz kemije na osnovni in višji ravni v programu
mednarodne mature

avtor: Tončka Požek-Novak

Testne naloge.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2007, št. 3


Poučevanje in učenje programiranja v kemijski tehniki

avtor: Majda Krajnc

Poučevanje programiranja oziroma programskega jezika lahko poteka na klasičen način, ko predavatelj razlaga pravila in rešuje probleme s pisanjem na tablo, lahko pa je aktivno in sodelovalno, če pri tem sodelujejo študenti, kar predstavlja izziv za predavatelja in študenta. Na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru že več kot desetletje uporabljamo pri predavanjih aktivni in sodelovalni način poučevanja in učenja programiranja. Predavanja potekajo v računalniški učilnici, kar je zelo pomembno za takšen način dela. Delo poteka na dveh ravneh: predavatelj-študent in študent-študent. V prispevku bodo podrobno predstavljeni način dela in rezultati, ki jih pri tem dosegajo študenti pri predmetu Procesne bilance, kjer je v vsebino vključeno programiranje kot pripomoček pri reševanju problemov. Na koncu bo predstavljen zgled s področja kemije in kemijske tehnike.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2007, št. 3


Materiali za biomedicinske aplikacije

avtor: Ingrid Milošev

Naravne in sintetične materiale, ki jih uporabljamo v bioloških sistemih, navadno imenujemo biomateriali. Ti obsegajo naravne, kovinske, polimerne, keramične in kompozitne materiale. V prispevku so opisane najpomembnejše lastnosti biomaterialov in predstavljene nekatere njihove aplikacije – ortopedski, srčno-žilni, zobni in očesni vsadki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2007, št. 3


Kumarini

avtor: Julija Volmajer Valh

Kumarini v današnjem času predstavljajo pomembno skupino organskih spojin. Tako naravni kot tudi sintetični kumarinski derivati, posedujejo raznoliko biološko aktivnost in kažejo širok spekter farmakoloških aktivnosti. Uporabljajo se kot antibiotiki, sedativi, hipnotiki, anestetiki, antikoagulanti in tudi kot antitumorne učinkovine. Kumarinski derivati se lahko zaradi svojih fluorescenčnih lastnosti uporabljajo kot optična belilna sredstva, laserska barvila, v zadnjem času tudi kot fluorescenčna barvila v biologiji in medicini.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2007, št. 3


IKT (Informacijsko komunikacijske tehnologije) omogočajo in zahtevajo sodobno organizacijo in izvedbo poučevanja kemije

avtor: Srečo Zakrajšek, Nejc Zakrajšek

V zadnjih letih so se zaradi možnosti, ki jih nudijo IKT (informacijsko komunikacijske tehnologije), razmere v družbi in posledično tudi v izobraževanju zelo spremenile. Uveljavlja se nova učna kultura, ki v veliki meri vključuje IKT in povezovanje učencev z okoljem. Razvija se sistem, ki omogoča učiteljem in učencem, ob sodelovanju staršev in okolja, aktivno razvijati sposobnosti za reševanje različnih nalog in pripravo novih projektov. Proces poučevanja zamenjuje proces učenja, podajanje znanja zamenjuje proces pomoči in vodenja ljudi, da se učinkoviteje učijo. IKT imajo pri tem zelo velik pomen, saj so mladim zelo blizu, obenem pa odpirajo tudi učiteljem številne, do sedaj nepoznane možnosti in priložnosti. Prinašajo pa seveda tudi dileme in težave. V Sloveniji imamo na področju poučevanja kemije in varstva okolja ter naravoslovja nasploh dolgoletne in bogate izkušnje z uporabo IKT, razmeroma razvito podporno učno okolje in izobraževanje učiteljev. V prispevku so prikazane smeri razvoja na tem področju v svetu in možnosti oz. naloge, ki jih imamo v Sloveniji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2007, št. 3


Obletnice v letu 2007

avtor: Franc Perdih

Pred 10 leti … leta 1997
Britanski kemik John Walker (1941), ameriški kemik Paul Boyer (1918) in danski kemik Jens Skou (1918) so prejeli Nobelovo nagrado za proučevanje encimov pomembnih pri sintezi adenozin trifosfata (ATP).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2007, št. 2


PCB-ji kot povzročitelji endokrilnih motenj

avtor: Lucija Perharič, Branko Družina

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2007, št. 2


Uporabnost protitele v biokemiji in medicini

avtor: Aleš Premzl

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2007, št. 2


Elektrokemijska impedančna spektroskopija - metoda za preučevanje korozije kovin

avtor: Mojca Slemnik

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2007, št. 2


Z računalnikom do vpogleda v strukturo in gibanje molekul

avtor: Franci Merzel, Dušanka Janežič

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2007, št. 2


Nanoznanost

avtor: Janez Strnad

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2007, št. 2


Vrednotenje vpliva demonstracijskega eksperimenta oz. skupnega dela učencev na znanje kemije na primeru kromatografije

avtor: Ana Logar, Jerneja Pavlin, Bernarda Urankar

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2007, št. 2


Tekmovanje iz kemije za Preglova priznanja in Preglove plakete 2006

avtor: Marija Osredkar

Jubilejno XXXX. srečanje osnovnošolskih in srednješolskih kemikov, ki ga vsako leto organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije - sekcija za kemijo v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani (Pedagoška fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Naravoslovnotehniška
fakulteta) je zaključeno. Osnovnošolci so letos tekmovali na šolskem tekmovanju za bronasto Preglovo priznanje iz znanja kemije, na državnem tekmovanju pa za srebrno in zlato Preglovo priznanje iz znanja kemije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2007, št. 1


Dovolj ali preveč fluora

avtor: Maja Ponikvar

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2007, št. 1


Površinsko aktivne snovi – surfaktanti

avtor: Regina Fuchs – Godec

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2007, št. 1


Magnetne lastnosti snovi

avtor: Mojca Čepič

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2007, št. 1


Antocianini
Rdeča in vijolična barvila v sadju, zelenjavi in cvetju

avtor: Petra Kadunc, Darko Dolenc

Naravna barvila zagotavljajo pisano podobo sveta okrog nas. V prispevku je pobliže predstavljena široka skupina naravnih barvil rastlin - antocianinov. Nahajajo se v različnih delih rastlin kot so cvetovi, plodovi, listi in korenine. Rastline močno obarvajo v raznih odtenkih rdeče, vijolične ali modre barve. Članek nas bo seznanil z značilnostmi te skupine, zgradbo ter pomenom in funkcijo v naravi in življenju. Opisan je preprost postopek ekstrakcije barvil iz nekaterih živil in ločevanje posameznih spojin z uporabo tankoplastne kromatografije, ki je primerna tehnika za uporabo v šoli.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2007, št. 1


Nanoporozni materiali za čistejše tehnologije –2.del

avtor: Nataša Zabukovec Logar, Venčeslav Kaučič

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2007, št. 1


Razmišljanje ob posodabljanju učnih načrtov za kemijske vsebine v osnovni šoli

avtor: S.A.Glažar

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2007, št. 1


Preseganje enake obravnave neenakih učencev na didaktični ravni pri pouku kemije v gimnaziji –evropski konferenci o raziskovanju vzgoje in izobraževanja ob rob

avtor: Tončka Požek Novak

Letošnja konferenca evropske zveze za raziskovanje vzgoje in izobraževanja ECER (European Conference on Educational Research) je bila od 13. do 16. 9. 2006 v Ženevi v Švici. Na konferenci je bilo veliko pozornosti posvečeno transformacijam znanja v luči novih pojmovanj učenja in razvoja kurikula ter letos prvič tudi didaktiki, kjer je konferenca izpostavila zlasti primerjave pristopov v nemškem, francoskem in britanskem didaktičnem modelu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2006, št. 4


Poskus s svečo

avtor: Andrej Šorgo, Darko Briški

Poskus z gorečo svečo, ki jo na pladnju z vodo poveznemo s steklenim valjem, je v šolski praksi dobro znan. Njegova priljubljenost je povezana predvsem z razlago, da se ob gorenju sveče porabi ves kisik, s čemer lahko zaradi dviga vode v valju nazorno prikažemo delež kisika v ozračju. Avtorja predstavljata serijo poskusov, ki sta jih izvedla z računalnikom, opremljenim z ustrezno merilno opremo. S tako pripravljenimi poskusi lahko učinkovito preverjamo posamezne predpostavke v dobro znanem poskusu in hkrati prepričljivo ovržemo razlago, da lahko na ta način prikažemo delež kisika v ozračju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2006, št. 4


Od receptur za asfaltne zmesi do asfaltnih plasti

avtor: Marjan Tušar

Asfalt je kompleksna zmes kamnitega agregata, bitumna in zraka. Kot gradbeni material je bil poznan že v antiki, vendar se je njegova uporaba razširila šele s razvojem avtomobilizma. V Sloveniji se recepture za asfaltne zmesi izdelujejo po standardnem Marshallovem postopku. Pri tem postopku najprej iz frakcij sestavimo kamnito zmes. Količino bitumna, ki jo dodamo tej kamniti zmesi, variiramo tako, da dobimo optimalno količino votlin, optimalno zapolnjenost votlin kamnitega materiala z bitumnom, optimalno stabilnost in tečenje. Za napovedovanje trajnosti asfaltnih plasti so najbolj pomembne lastnosti bitumna pred staranjem in po staranju. Uporabnost vgrajenih asfaltnih plasti se določa s preskušanjem v laboratoriju in na vozišču.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2006, št. 4


Je fluor za organizem (ne)pogrešljiv element?

avtor: Maja Ponikvar

Fluor je zaradi svoje razširjenosti v naravi neobhoden del biosfere in človekovega bivanja. Učinki fluora na človeški organizem so po eni strani pozitivni, saj pravilna uporaba fluoridov preprečuje nastanek in razvoj kariesa, po drugi strani pa lahko previsok vnos povzroči pojav fluoroze. Poznavanje toksičnosti fluora je kljub številnim raziskavam še vedno razmeroma skromno, meja med varnim dnevnim odmerkom in potencialno škodljivim odmerkom pa ozka.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2006, št. 4


Nanoporozni materiali za čistejše tehnologije 1.del

avtor: Nataša Zabukovec Logar, Venčeslav Kaučič

Hiter razvoj nanoporoznih materialov narekuje predvsem vedno večja skrb za okolje s poudarkom na čistejših gorivih in industrijskih procesih, ki bi zmanjšali porabo energije, proizvodnjo odpadkov in uporabo korozivnih, eksplozivnih, hlapnih in biološko nerazgradljivih materialov. Porozni anorganski silikatni materiali so že danes nepogrešljivi kot selektivni katalizatorji v okolju prijaznejših kemijskih procesih pri pripravi organskih kemikalij in predelavi nafte. Zeoliti in zeolitom podobni nanoprozni materiali z urejenim sistemom por katalizirajo vrsto oksidacijskih reakcij v tekoči fazi z uporabo okolju prijaznejših oksidantov, kot sta kisik ali vodikov peroksid, kar je prednost v primerjavi z anorganskimi oksidanti pri tradicionalnih oksidacijah. V prispevku je podan pregled novosti na področjih priprave in določitve lastnosti nanoporoznih materialov za uporabo v katalizi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2006, št. 4


Atom pri pouku kemije

avtor: Tadeja Birsa, Jakob Kljun, Matic Lozinšek

Zgradba atoma je prvo izmed mnogih poglavij, s katerimi se srečajo tako učenci osnovnih šol, kot dijaki srednjih šol. Hkrati je to eno redkih poglavij, pri katerih je eksperimentalni pristop k razlagi snovi skorajda nemogoč. Učiteljem in profesorjem smo zato želeli dati osnovo za zgodovinski pristop pri obravnavi tega pomembnega dela kemije. Članek je sestavljen iz dveh delov. Prvi je preglednica, v kateri so navedena najpomembnejša odkritja o atomu in njegovi zgradbi od antike do današnjega časa. Drugi del članka vsebuje pregled definicij atomov in molekul ter njihove zgradbe v slovenskih učbenikih kemije od l. 1911 do l. 1979. S pomočjo tega članka in dodatne literature ali medmrežja bodo lahko profesorji učencem in dijakom postregli s kakšno anekdoto iz življenja najpomembnejših znanstvenikov s področja kemije, o njihovih poskusih ali se nasmejali arhaičnemu izrazoslovju ter znanstvenim zmotam kemijskih učbenikov z začetka 20. stoletja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2006, št. 4


Noč raziskovalk in raziskovalcev 2006

avtor: Ivan Leban

Marsikdo si lahko naslov tolmači zelo podobno kot »noč čarovnic« ali tudi »kresno noč«, vendar si Evropska unija tudi na tak način prizadeva, da bi znanost približala širokim ljudskim množicam, nam znanstvenicam in znanstvenikom pa organizirala uradni »žur«.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2006, št. 3


Problematika arzena v pitni vodi

avtor: Marjana Simonič

Problematika arzena v vodah ne obsega samo nekaterih geografskih področij, ampak je prisoten v vsem svetu in ogroža milijone ljudi, med drugim – tudi nas. Izpostavljanje povečanim koncentracijam arzena v daljšem obdobju (kronično izpostavljanje) lahko privede do zastrupitve, gastrointestinalnih težav in različnih bolezni. Z analizami pitne vode smo ugotovili, da koncentracija arzena v viru pitne vode presega dovoljene vrednosti. Z različnimi tehnološkimi postopki in materiali smo poskusili znižati koncentracijo arzena pod zakonsko določeno mejo 10 μg/L. Pitno vodo smo obdelali z adsorptivnimi kemikalijami (aktivna glinica, pesek obložen z manganovim dioksidom, TEHNO ARZ) in koagulantom FeCl3. Ugotovili smo, da dosežemo s tehnološkim postopkom adsorpcije na TEHNO ARZ največji odstotek znižanja koncentracije arzena glede na vhodno in hkrati potrdili, da ima TEHNO ARZ maksimalno kapaciteto adsorpcije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2006, št. 3


Tveganje za zdravje zaradi izpostavljenosti nevarnim kemijskim snovem -organska topila

avtor: Maja Metelko

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2006, št. 3


Radikali v našem življenju

avtor: Slavok Pečar

Prispevek predstavlja vlogo tripletnega kisika in ionov prehodnih kovin v verižnih radikalskih procesih, ki so osnova oksidativnega stresa ter lipidne peroksidacije v organizmu. Z opisom nekaterih antioksidantov ter njihovega delovanja prikazujemo pomembnost celovitega razumevanja kompleksnih radikalskih procesov v sklopu življenja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2006, št. 3


Poliuretani in poliuretan-sečnine

avtor: Alojz Anžlovar

Razvoj poliuretanov se je začel v poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko so Otto Bayer in raziskovalna skupina v I. G. Farbenindustrie začeli z raziskavami kemije izocianatov in uretanov z namenom, da bi pripravili nov polimerni material za umetna vlakna, ki bi bila konkurenčna takrat revolucionarnim poliamidnim vlaknom (Nylon) tovarne DuPont.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2006, št. 3


Polimerni nanokompoziti

avtor: Miroslav Huskič

Polimerne nanokompozite običajno pripravljamo z vmešavanjem različnih nanodelcev v polimerno matrico. Uporabljajo se različni nanodelci (kovine, kovinski oksidi, keramični nanodelci, ogljikove nanocevke …), ki polimerom bistveno spremenijo lastnosti npr. mehanske, optične, elektronske, gorljivost ... V članku so predstavljeni predvsem glineni nanodelci in ogljikove nanocevke, načini priprave nanokompozitov s temi delci, njihov vpliv na različne lastnosti polimerov ter njihova potencialna in dejanska uporaba.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2006, št. 3


Kemijska križanka

avtor: Dejan Klančičar

Križanka je danes najbolj priljubljena vrsta uganke, saj jo srečujemo v skoraj v vsakem časopisu ali reviji. Od leta 1913, ko je bila v ameriškem časopisu objavljena prva križanka, se je hitro razširila po celem svetu in si pridobila mnogo ljubiteljev. Danes poznamo že več kot 100 vrst križank. Križanka si je utrla pot tudi v šolsko literaturo. Prav uporabi križanke in njej podobnih ugank pri pouku kemije je namenjen ta članek, v katerem avtor prvič predstavlja tudi novo obliko križanke, ki jo je razvil sam in je namenjena predvsem pouku kemije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2006, št. 2


Radikali v našem okolju

avtor: Slavko Pečar

V članku so opisane temeljne lastnosti radikalov, njihovo nastajanje, kemična reaktivnost, radikalske reakcije in paramagnetizem. Opisali smo osnove elektronske paramagnetne resonance (EPR), spinskega označevanja in uporabo spinskih lovilcev za proučevanje kratkoživih radikalov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2006, št. 2


Aluminij – zakaj ga je v živih organizmih tako malo?

avtor: Janez Ščančar

Aluminij v živih organizmih zaradi svojih kemijskih lastnosti ni razširjen. Po kemijskih lastnostih je podoben dvovalentnima magneziju in kalciju ter trivalentnima kromu in železu. Zaradi svoje kislosti se močno veže z ligandi, ki so donorji kisika. Njegova velika reaktivnost je za žive celice nevarna, zato v evolucijskem razvoju živih bitij aluminij ni bil izbran kot esencialni kemijski element, čeprav je v okolju zelo pogost. V prispevku bomo z opisom kemije aluminija v vodnih raztopinah podrobneje opisali, zakaj ga je v bioloških sistemih tako malo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2006, št. 2


Uvajanje e-izobraževanja v študijskem procesu

avtor: Majda Kranjc

V prispevku so prikazane osnovne značilnosti e-izobraževanja ter v grobih obrisih programsko okolje – portal za tak način izobraževanja, kakršnega imajo na voljo članice Univerze v Mariboru. Podane so možnosti uporabe portala, ki jih ima predavatelj za svoje predmete, posebej je poudarjena uporaba s strani študentov. Portal je testirala skupina študentov tretjega letnika visokostrokovnega programa FKKT Maribor pri predmetu Sinteza procesov. V izpolnjenem vprašalniku je izrazila svoje mnenje o e-izobraževanju in portalu. Menili so, da je najbolj primerna kombinacija predavanj in e-izobraževanja, saj tako bolj svobodno razpolagajo s časom za študij. Čeprav takšnega načina dela do sedaj niso poznali, se jim zdi primerno, da se uvede v prihodnosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2006, št. 2


Detergenti in površinska napetost

avtor: Maja Arzenšek, Lea Glažar, Darko Dolenc

V prispevku so predstavljene osnovne značilnosti zgradbe molekul površinsko aktivnih snovi in njihove lastnosti. Opisani so poskusi, s katerimi ponazorimo lastnosti in obnašanje teh snovi, predvsem vpliv na površinsko napetost vode ter nastanek in stabilizacijo emulzije. Poskusi so primerni za prikaz v šoli, saj so izvedbeno enostavni, nazorni in zanimivi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2006, št. 2


Uporaba različnih teorij pri razlagi kislinsko baznih reakcij

avtor: Vesna Pahor

Pod vodstvom dr. Johna Oversbyja (Institute of Education, The University of Reading, UK) je potekalo delo projektne skupine, ki se je ukvarjala z raziskavo o uporabi različnih znanstvenih modelov pri razlagi naravoslovnih pojmov fizike (Joan Borg Marks, Junior College, Malta; lastnosti kovin) in kemije (Vesna Pahor, Gimnazija Šentvid, Ljubljana). Dijaki 2. letnika Gimnazije Šentvid (N = 31) so sodelovali v manjši pilotski raziskavi (april/ maj, 2005), v kateri smo želeli ugotoviti število in ustreznost različnih teorij oz. modelov, ki so jih uporabili pri razlagi reakcije med kislino in bazo. Ugotovili smo, da so dijaki uporabili večinoma enega ali največ dva modela, s poudarkom na Bronsted-Lowryjevi teoriji, ki smo jo predstavili pri pouku v skladu z učnim načrtom. Približno
polovica razlag je bila ustreznih, pri čemer je bila uporaba različnih modelov bolj naključna. Podobne ugotovitve je pri izvedbi identične naloge s svojimi študenti potrdil tudi dr. John Oversby. V prihodnje bi bilo dobro proučiti nekaj vprašanj o uporabi večmodelnega učenja pri pouku kemije in njegovi učinkovitosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2006, št. 2


Primeri izpitnih nalog iz kemije na osnovni in višji ravni v programu mednarodne mature

avtor: Zdenka Keuc, Tončka Požek-Novak

Primeri izpitnih nalog iz kemije na osnovni in višji ravni v programu mednarodne mature

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2006, št. 1


Primer medpredmetne obravnave lipidov pri kemiji in gospodinjstvu

avtor: Matejka Černe

Na Osnovni šoli Solkan že nekaj let zapored izvajamo medpredmetno obravnavo lipidov, in sicer pri urah kemije in gospodinjstva. Pri tem ugotavljamo dobre rezultate tako z vidika usvojenega znanja kot tudi motiviranosti učencev za delo. V članku je predstavljen izvedbeni vidik medpredmetne obravnave lipidov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2006, št. 1


Proteaze in njihova vloga pri rakovih obolenjih

avtor: Aleš Premrzl, Boris Turk

Proteaze so udeležene v procesih napredovanja raka predvsem z razgradnjo proteinov zunajceličnega matriksa, ki je ključnega pomena za rast tumorjev, invazijo in metastaziranje rakavih celic ter ožiljanje tumorjev, sodelujejo pa tudi pri protitumorskem imunskem odzivu in apoptozi tumorskih celic. Številne študije so pokazale, da so povečana ekspresija, nivo proteina in stopnja aktivnosti določenih proteaz povezani z bolj invazivnimi oblikami raka, slabšo prognozo in krajšim preživetjem bolnikov z rakom. Proteaze so zato zanimive ne le kot potencialni diagnostični in prognostični pokazatelji pri bolnikih z rakom, temveč tudi kot potencialne tarče za zdravljenje raka.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2006, št. 1


Pektin ni zgolj želirno sredstvo

avtor: Helena Abramovič

Pektin je polisaharid, prisoten v rastlinskih tkivih, kjer ima pomembno vlogo v povezovanju celičnih sten. Uporaben je v živilski in farmacevtski industriji ter v številnih drugih. Ena izmed bolj poznanih lastnosti pektina je, da želira ob prisotnosti Ca2+ ionov ali sladkorja in kisline. V živilski industriji se uporablja kot dodatek v džemih, želejih, zamrznjeni hrani in vse bolj v nizkokalorični hrani kot nadomestek maščobe ali sladkorja. Prispevek opisuje strukturo in kemizem želiranja, industrijsko uporabo ter nekatere fiziološke učinke pektina.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2006, št. 1


Reševanje problemov v kemijski tehniki s programskim paketom POLYMATH

avtor: Majda Kranjc in Severina Oreški

Predstavljena je uporaba programskega paketa POLYMATH, ki je primerno orodje za reševanje problemov z numerièno analizo in numeriènimi metodami. Programski paket omogoèa glajenje krivulj s polinomi, linearno in nelinearno regresijo, reševanje sistemov linearnih in nelinearnih algebrskih enaèb, reševanje sistemov navadnih diferencialnih enaèb ter sistemov diferencialnih in algebrskih enaèb. Kot primeri uporabe programskega paketa so predstavljeni štirje problemi iz masnih bilanc, kemijske reakcijske tehnike, ocen lastnosti realnih plinov in regresije eksperimentalnih podatkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2006, št. 1


Preučevanje razumevanja pojma gostota pri osnovnošolcih II.del

avtor: Katarina S. Wissiak Grm, Jana Zdovc

Gostota je pomembna lastnost snovi, po kateri snovi med seboj primerjamo. Znanje o gostoti je pomembno za razumevanje številnih naravnih pojavov, prav tako pa je pomembno za podajanje odgovorov na vprašanja kot je, kdaj bo neko telo plavalo v dani tekočini. Zato sta bila v okviru diplomskega dela izbrana dva poskusa, ki smo jih testirali v šolski praksi, v osmem razredu devetletke pri izbirnem predmetu Poskusi v kemiji. Poleg poskusa “Kocke”, ki je bil predstavljen v prejšnji številki revije in je primeren za razlago pojavov kot so plavanje, lebdenje in potop, smo razvili tudi poskus “Podmornica”, s katerim lahko učencem koncept gostote razložimo tako na kvalitativen kot kvantitativen način.
Poleg poskusa “Podmornica” predstavljamo v nadaljevanju tudi podrobnejše rezultate testiranja na šoli, ki kažejo, kako pomembno je, da učenci pri poskusih aktivno sodelujejo. Učenci so namreč po obeh izvedenih poskusih, izvedenih na način stopenjsko vodenega aktivnega dela, na kasneje postavljena vprašanja zelo dobro odgovarjali. Prav tako pa so omenjen način dela sprejeli kot zelo zanimivo in pozitivno izkušnjo samostojnega, eksperimentalnega dela pri pouku kemije

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2006, št. 1


Raziskovanje v osnovni šoli

avtor: Polona Kancilja

Raziskovalna dejavnost v osnovni šoli postaja v zadnjem času zelo aktualna in pridobiva na pomembnosti med vzgojno-izobraževalnimi cilji osnovnošolskega izobraževanja. Tako sodobni in odgovorni učitelj naravoslovnega predmeta omogoči učencu spoznati raziskovalno delo, kar pomeni, da ga s kvalitetnim mentorstvom vodi skozi metodologijo izdelave raziskovalne naloge, ki je na vseh stopnjah izobraževalnega sistema enaka, razlikuje se le v zahtevnosti zastavljenega raziskovalnega problema. Učenec, mladi raziskovalec, naj bo pri raziskovalnem delu čim bolj samostojen, imeti mora veliko veselja do dela, biti mora vedoželjen in radoveden, ne nujno odličnjak, vsekakor pa ga raziskovalno delo ne sme ovirati pri njegovem rednem delu in učenju. Prav tako uspešnemu učitelju mentorju raziskovalno delo z učenci predstavlja veselje oziroma nadgradnjo znanja in popestritev njegovega dela. V preteklih petih letih je bilo na osnovni šoli Marije Vere v Kamniku izdelano 7 raziskovalnih nalog: Ko zvezdice postanejo zalivke (kemija), Poigrajmo se z mili (kemija), Lepila po domače (kemija), Drži, ne drži (kemija), Zadihajmo
lažje, avtomobili in mi (tehnika), Baterije od A do Ž (ekologija) in Včasih smetišče, danes sprehajališče (sociologija). Raziskovalne naloge iz področja kemije in sociologije so na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev osnovnošolcev dosegle bronasto oziroma srebrno priznanje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2006, št. 1


Konferenca o zemljinah, sedimentih in vodi

avtor: Branko Družina

Sončni San Diego v južni Kaliforniji je bil gostitelj 15. srečanja Združenja za zdravo okolje in znanost – AEHS (Association for Environmental Health and Sciences). Letošnje srečanje je imelo naslov: Soils, Sediments and Water in je obsegalo vse tiste tematike, ki so s tem povezane. Srečanje je trajalo polnih pet dni, od 14. do 18. marca letos. Časovno tako dolga srečanja so danes redka, glede na število udeležencev, to je okoli 800 in glede na številne tematike ter spremljajoče delavnice vse dni, pa je bilo to v tem primeru razumljivo. Konferenco je, kot je že v navadi pri srečanjih s tako številno udeležbo strokovnjakov, spremljala tudi predstavitvena razstava vodilnih firm za področja, ki jih je konferenca obravnavala. Konferenca je potekala v 21 sekcijah, predstavljenih je bilo preko 220 referatov, devetih delavnic pa se je udeležilo preko 400 udeležencev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2005, št. 55


Deklaracija 8. mednarodnega foruma o HCH in pestiidih v Sofiji od 26. do 28. maja 2005

avtor: Branko Družina

Udeleženci 8. Mednarodnega Foruma o HCH in pesticidih, ki so predstavljali vlade, vladne organizacije, zasebni sektor, civilno družbo in akademije, so na srečanju v Sofiji izrazili svojo zahvalo in podporo vladi države Bolgarije za njeno gostoljubnost in prijazno sodelovanje pri organizaciji Foruma. Nadalje udeleženci izražajo svojo zahvalo za trud Direktorju IHPA za stalno podporo in doprinos pri pripravljanju zaključkov o ostankih pesticidov na mednarodnih srečanjih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2005, št. 55


8. Mednarodni forum o pesticidih

avtor: Branko Družina

Letošnje srečanje foruma je bilo že osmo po vrsti. Mesto srečanja je bilo namenoma izbrano v Bolgariji, da bi bilo med udeleženci čim več strokovnjakov iz držav vzhodne Evrope in iz držav nekdanje Sovjetske zveze. V teh državah so problemi zaradi zalog starih pesticidov največji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2005, št. 55


Klasifikacija snovi glede na vpliv na vodno okolje

avtor: Andreja Žgajnar Gotvajn, Tatjana Tišler, Jana Zagorc -Končan

Za celovito in pravilno oceno vpliva snovi na določeno okolje je potrebno poznati njihove fizikalno-kemijske lastnosti, mehanizem transporta in lastnosti v različnih okoljih, vpliv na rastline, živali in ljudi. Enako pomembna je tudi ocena njihove obstojnosti, saj se nerazgradljive snovi kopičijo v okolju, kar lahko vodi k dolgotrajnim toksičnim, rakotvornim ali mutagenim vplivom. V Evropski zvezi je zakonsko predpisana klasifikacija nevarnih snovi glede njihovega vpliva na vodno okolje z Direktivo 2001/59/EC z namenom, da se opozori proizvajalce in uporabnike na njihovo morebitno nevarnost. Tako so snovi, ki so nevarne za okolje, označene s črko N in klasificirane v več razredov. Podatke, ki omogočajo razvrščanje snovi, lahko pridobimo iz obstoječe literature, velikokrat pa jih moramo dobiti z eksperimentalnim delom. V prispevku predstavljena klasifikacija temelji na zahtevah Direktive 2001/59/ EC, ki z razširjenim pristopom omogoča zanesljivejše vrednotenje potencialno nevarnih lastnosti snovi za vodno okolje in s tem uporabniku ali proizvajalcu omogoča izbiro manj nevarnih ali škodljivih snovi. Obenem daje dovolj informacij za njihovo varno in okolju prijazno uporabo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2005, št. 55


Transport kemijskih substanc - onesnaževalcev okolja na velike razdalje

avtor: Branko Družina

Združene države Amerike so kljub temu, da dolgo niso hotele podpisati Kiotskega sporazuma, pokazale presenetljivo veliko zaskrbljenost zaradi onesnaženosti zraka z onesnaževalci, ki prepotujejo ogromne razdalje in dosegajo njihovo ozemlje. Američani, ki vozijo uvožene avtomobile (več kot 60 %), nosijo poceni obleke izdelane v Aziji in pijejo uvoženo pivo, so pokazali pravo fobijo zaradi onesnaževanja z živim srebrom iz Kitajske, ki prepotuje z zračnimi tokovi velikanske razdalje preko Pacifika in doseže zahodno obalo ZDA. Navdušeni niso niti nad smogom iz Mehike in prahom iz Afrike, kot so ugotovili raziskovalci Harvardske univerze, Univerze iz Washingtona in tudi drugih, za takšne raziskave opremljenih institucij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2005, št. 55


Čisto pogonsko gorivo iz bioloških odpadkov - švicarska uspešnica na področju anaerobne razgradnje

avtor: MArijan Ivanc, Klementina Hrast

Poleg aerobne razgradnje biološko razkrojljivih odpadkov po klasičnem postopku kompostiranja je v zadnjem času vse bolj sprejemljiva anaerobna razgradnja v zaprtih reaktorjih, brez prisotnosti kisika. Ta tehnologija je še posebej ustrezna za drobne frakcije biološko razkrojljivih odpadkov in biološke odpadke z večjo vsebnostjo vlage, ki bi se pogojno lahko kompostirali le dobro premešani s pretežnim deležem strukturnega materiala, kot so npr. lesni sekanci. Za kompostiranje so tako problematični ostanki hrane, blato iz čistilnih naprav, razne organske pulpe, pokvarjena živila, iz prodaje umaknjeni prehrambeni izdelki, itd.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2005, št. 55


Prostorsko modeliranje v optimizacijskih postopkih načrtovanja posameznih posegov - primer železniške proge za visoke hitrosti

avtor: Špela Uršej

Prispevek podaja uporabnost prostorskega modeliranja pri strateških presojah vplivov na okolje (SPVO) in presojah vplivov na okolje (PVO) na primeru železniške proge za visoke hitrosti (ŽPVH). Pod izrazom ŽPVH razumemo železniško progo, namenjeno mešanemu transportu, ki bo omogočala hitrosti potniških vlakov do 300 km/h, vendar tudi nižje za klasične tovorne vlake – od 100 do 150 km/h. Temu so prilagojene gradbeno-tehnične značilnosti načrtovane proge, opisane v Gradbeno – tehničnih študijah posameznih variantnih rešitev (2002).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2005, št. 55


Okoljski vidik podjetniškega procesa

avtor: Davorin Kralj

Stalno spreminjajoče zahteve po spreminjanju podjetniške prakse, kot posledice tržne konkurenčnosti, narekujejo podjetniku celovito reševanja problemov. Tudi okoljskih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2005, št. 54


Srečanje evropskih strokovnjakov za ocene tveganja onesnaženih področij na Inštitutu za okolje in usklajen razvoj v Ispri v italiji

avtor: Branko Družina

Majhen kraj – Ispra, komaj uro vožnje severno od italijanskega velemesta Milana, je center največjega raziskovalnega centra Evropske unije – Joint Research Centre. V njem raziskuje okoli 2300 raziskovalcev iz vseh držav Evropske unije, med njimi tudi trije Slovenci. V svoji sestavi ima center tudi Inštitut za okolje in usklajen razvoj, ki je bil ustanovljen zato, da zagotovi znanstveno in tehnično podporo strategiji Evropske unije pri zaščiti in varovanju okolja, obenem pa omogoči državam usklajen trajnostni razvoj. Inštitut tesno sodeluje z uradnimi laboratoriji, raziskovalnimi centri in industrijo vseh članic unije ter pospešuje in ustvarja mostove med politiko Evropske unije in državami članicami.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2005, št. 54


Anaerobna razgradnja organske frakcije komunalnih odpadkov

avtor: Marijan Ivanc, Klementina Hrast

Izreden napredek tehnologij anaerobne razgradnje oziroma digestije (AD) organske frakcije komunalnih odpadkov v zadnjih letih je usmerjen k zmanjševanju emisij odlagališčnih plinov in potrebnega odlagalnega prostora končnih ostankov ter izkoriščanju akumulirane bioenergije organskih odpadkov. Utrjuje se prepričanje, da je anaerobna razgradnja organske frakcije (predvsem blata, organskih pulp in mokrih gošč) vsekakor boljša opcija od njihovega sežiga.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2005, št. 54


Čiščenje odpadnih vod iz pralnic

avtor: Marjana Simonič, Sonja Šostar- Turk

Industrijske in obrtne pralnice onesnažujejo okolje z odpadno vodo, ki nastane po pranju različnih vrst perila. Predpisi in uredbe za odvajanje odpadnih voda iz industrijskih in obrtnih pralnic v komunalne čistilne naprave ali pa iztok neposredno v reko so vse strožji, čemur morajo slediti tudi pralnice. V preteklosti so se uporabljale čistilne naprave, ki so omogočale čiščenje odpadne vode do predpisanih mejnih vrednosti, današnje moderne naprave pa vključujejo še po novno uporabo vode.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2005, št. 54


Mednarodni kongres o gospodarjenju z odpadki na Dunaju

avtor: Klementina Hrast, Marijan Ivanc, Simona Markič

Dunajski magistrat (Referat 48), ARA – Recycling Sisteme, Zveza avstrijskih mest in trgov, Inštitut za tehnologijo pri gospodarski univerzi na Dunaju so v sodelovanju z ISWA (International Solid Waste Association) in Evropsko komisijo DG za okolje, na Dunaju pripravili mednarodni kongres z delovnim naslovom »Gospodarjenje z odpadki v razširjeni EU in kaj se lahko naučimo drug od drugega«. Kongres je potekal od 10. do 12. novembra 2004 pod vodstvom organizatorja Gutwinski Management v prostorih kongresnega in razstaviščnega centra, obogaten s paralelno razstavo Pollutec o gospodarjenju z odpadki, namenjeno obiskovalcem iz srednje in vzhodne Evrope.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2005, št. 53


Incineracija odpadkov v očeh javnosti - izkušnje iz Amsterdama

avtor: dr. Marijam Ivanc

Incineracija odpadkov je že dolgo poznan kot učinkovit in za okolje in ljudi neškodljiv način odstranjevanja in nevtralizacije odpadkov, če se izvaja z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za preprečevanje škodljivih emisij. Z incineracijo ali sežiganjem odpadkov oziroma ostankov odpadkov po predhodni snovni izrabi zmanjšamo potrebni odlagalni prostor na vsega 10 %, nevtraliziramo organski ogljik v CO2 in preprečimo emisije toplogrednih plinov kot CH4, itd. Pri tem pridobimo še energijo in prihranimo primarno energijo iz neobnovljivih virov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2005, št. 53


Predstavitev ekološkega laboratorija z mobilno enoto

avtor: dr. Dušan Žigon

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2005, št. 53


Nevarni odpadki v Sloveniji

avtor: mag. Mojca Žitnik

Odpadek je vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih v Klasifikacijskem seznamu odpadkov, ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreči. Odpadek je tudi vsaka snov ali predmet, ki ga je treba zaradi varstva okolja ali druge javne koristi prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstranjevanje, prevažati, predelati ali odstraniti na predpisani način.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2005, št. 53


Problem odpadnih vod pekarn

avtor: Urška Muhič, Egon Batič, Damjan Mikšič, Tadej Recelj

Problemu odpadne vode iz pekarn do danes nismo posvečali posebne pozornosti, čeprav tudi v teh obratih potekajo tehnološki postopki pri katerih prihaja do vpliva na okolje. Za reševanje problematike odpadnih vod iz pekarn se moramo seznaniti s tehnologijo, kjer odpadna voda nastaja, ogleda ti si moramo mesto, kjer od padna voda odteka iz obrata, ter ob merjenju pretoka pravilno zajeti vzorec odpadne vode. Pekarska odpadna voda je pred vsem zelo obremenjena s suspendiranimi delci organskega izvora. Izbir končne rešitve za posamezen obrat pa je predvsem odvisen od velikosti in kapacitete obrata.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2005, št. 53


Vpliv nevarnih snovi odpadkov rudnikov težkih kovin v Sloveniji na človeka in okolje - III.

avtor: Simona Presečnik, dr. Branko Družina

Nadaljevanje članka II.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2005, št. 53


4. poletna šola kemijskega inženirstva: Svet je moj laboratorij

avtor: Andreja Žgajnar Gotvajn

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2005, št. 4


Evropska konferenca o raziskovanju v vzgoji in izobraževanju -ECER 2005

avtor: Tončka Požek - Novak

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2005, št. 4


Preučevanje razumevanja pojma gostota pri osnovnošolcih

avtor: Katarina S. Wissiak Grm, Jana Zdovc

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2005, št. 4


Encimsko katalizirane reakcije v superkritičnih fluidih

avtor: Saša Šabeder, Maja Habulin, Željko Knez

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2005, št. 4


Določitev nekaterih rastlinam dostopnih mikrohranilnih elementov v tleh (Cu,Mn,Zn, in Fe)

avtor: Janja Kristl

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2005, št. 4


Rentgenska fluorescenca

avtor: Peter Kump

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2005, št. 4


Nobelova nagrada za kemijo za 2005

avtor: Darko Dolenc

Nobelov odbor pri Kraljevi švedski akademiji znanosti se je letos odlocil podeliti Nobelovo nagrado za kemijo trem raziskovalcem s podrocja organske kemije, tocneje organske sinteze. To so Yves Chauvin iz Institut Français de Petrole (Francija), Robert H. Grubbs iz California Institute of Technology (ZDA) in Richard R. Schrock iz Massachusetts Institute of Technology (ZDA).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2005, št. 4


Ekološko sprejemljivejši industrijski kemijski procesi

avtor: Mike Lancaster, Franc Perdih

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2005, št. 4


Prirejeni kemijski eksperimenti na grafoskopu

avtor: Andreja Rajh, Zlatka Korpar

Nacin življenja sodobnega casa narekuje vedno vecje potrebe po znanju. Osnovna izobrazba naj bi se tudi v naši državi dvignila na raven srednješolske, vedno vec pa je zahtev po univerzitetni izobrazbi in po raznih specialisticnih in specificnih znanjih. Morda ob teh poudarjenih težnjah nekoliko pozabljamo na tiste mlade ljudi, ki nimajo takih sposobnosti, da bi se spoprijeli z visoko konkurencnostjo in tržnimi zahtevami sedanjosti in prihodnosti

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2005, št. 3


Vloga centra RS za poklicno izobraževanje v pilotskem projektu Izkustveni pristop k analizni kemiji za strokovne šole
Evropski projekt: Leonardo de Vinci

avtor: Jelka Kos

V clanku na kratko predstavljamo Center RS za poklicno izobraževanje in zakaj smo se odlocili za
sodelovanje v projektu Leonardo da Vinci z naslovom: Izkustveni pristop k analizni kemiji. V nadaljevanju je opisana naša vloga v projektu od iskanja zainteresiranih uciteljev, organizacije izobraževanj in zlasti diseminacije rezultatov projekta, ko bomo poskusili rezultate projekta vgraditi v šolsko prakso. Rezultati projekta bodo predstavljeni kot primer dobre prakse za prihodnje leto, obvezen izdelek ali storitev v obliki projektnega dela na poklicni maturi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2005, št. 3


Kolorimetrična določitev nitrita v mesnih izdelkih
Evropski projekt: Leonardo de Vinci

avtor: Irena Štrubelj Drusany, Alma Kapun Dolinar, Simona Škerlavaj Golec

Ucitelji strokovnih predmetov na Srednji agroživilski šoli smo se vkljucili v evropski projekt z naslovom »Hands-on Approach to Analytical Chemistry for Vocational Schools« oz. »Izkustveni pristop k analizni kemiji za strokovne šole«.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2005, št. 3


Pojav sluzastih makroagregatov v severnem Jadranu

avtor: Nives Kovač

Pojav sluzastih makroagregatov je v severnem Jadranu znan že vec kot 270 let, nazadnje pa so se pojavili v vecjem obsegu v poletnem obdobju leta 2000, 2002 in 2004. Pojav makroagregatov je znan še v drugih morskih obmocjih, toda v tako veliki razsežnosti je pojav edinstven za severni Jadran. V osnovi gre za prehod raztopljene organske makromolekularne snovi v suspendirano organsko snov oziroma makroagregate. Kljub velikemu številu ekoloških in kemijskih študij še vedno ne poznamo celotnega razvoja tega pojava ter natancne kemijske sestave sluzastih makroagregatov. Namen clanka je predstaviti glavne znacilnosti pojava sluzenja morja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2005, št. 3


Encimi kot biokatalizatorji

avtor: Saša Šabeder, Maja Habulin, Željko Knez

V prispevku so predstavljeni pomen encimov, zgodovinski pregled ter delovanje in kinetika encimskih reakcij. Opisane so prednosti imobiliziranih encimov ter tehnike imobilizacije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2005, št. 3


Wikipedija in Kemija

avtor: Matej Urbančič

Proste spletne enciklopedije ponujajo veliko informacij, ki pa so zanesljive toliko, kolikor so zanesljivi sestavljavci, ki jih gradijo. Zaradi neprestanega pregledovanja vsebine teh enciklopedij bi pricakovali, da so opisi dovolj natancni in strokovno neoporecni tudi za šolsko rabo. Clanki, ki nastajajo v okviru prostih enciklopedij, so povecini povzeti po zanesljivih tiskanih virih, opisi pa se razlikujejo po strokovnosti in dolžini.
Pojavlja se vprašanje ali je smiselno, da ucitelj ucencem navaja Wikipedijo kot vir strokovnih informacij. Za primerjavo so v ta namen izbrani opisi dolocenih kemijskih pojmov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2005, št. 3


Rezultati raziskave o uporabi medmrežja pri pouku kemije v osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji

avtor: Natalija Bohinc

Raziskava je bila izvedena v okviru diplomskega dela Ucenje in poucevanje kemije z uporabo medmrežja pod mentorstvom prof. dr. Margarete Vrtacnik. Cilj diplomskega dela je bil pokazati vpliv in prednosti, ki jih informacijska tehnologija nudi v izobraževanju, in ponazoritve možnosti uporabe te tehnologije pri pouku. Želeli smo ugotoviti dejansko stanje o uporabi medmrežja na šolah pri pouku kemije, zato smo v ta namen izvedli obsežno anketo. Raziskava je potekala od maja do septembra 2003.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2005, št. 3


Einsteinovo doktorsko delo

avtor: Janez Strnad

Ob Mednarodnem letu fizike 2005 se spomnimo Einsteinovega doktorskega dela iz njegovega cudovitega leta 1905. V delu je na nov nacin izracunal Avogadrovo konstanto. S tem je omogocil merjenja, ki so razpršila dvom v obstoj molekul kot delcev z maso in velikostjo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2005, št. 2


Analiza človeškega genoma

avtor: Špela Stangler Herodež, Boris Zagradišnik, Nadja Kokalj Vokač

Živimo v dobi biotehnologije in genetike, ki izjemno hitro spreminjata naš življenski vsakdan. Na
medicinskem podrocju lahko opazimo velik napredek v razvoju tehnik genske tehnologije. Raziskave so
osredotočene na človekov genom in raziskovanje bolezenskih genov. V Sloveniji se z osnovnimi genetskimi raziskavami (kariotipizacija, fluorescentna hibridizacija »in situ« (FISH), verižna reakcija s polimerazo (PCR)) proucujejo geni in genetske nepravilnosti prirojenih in dednih bolezni ter rakastih obolenj.
Novi postopki na podrocju genetike pri iskanju genskih delecij in amplifikacij ter analize izražanja genov se razvijajo v smeri tehnologije mikromrež. Gre za moderno tehnologijo, ki omogoča hkratno analizo velikega števila genskih elementov s pomocjo hibridizacije le-teh na vnaprej pripravljena analizna mesta na mikromreži. Vendar je ta tehnologija za naše razmere predraga, zato je smiselno uvajati nadomestne genetske analizne postopke kot sta hibridizacija hkrati pomnožljivih sond (MAPH) in hkratno pomnoževanje od ligacije odvisnih sond (MLPA).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2005, št. 2


Vplivi vizualnih elementov na zaznavo in sposobnost razlage posnetokov eksperimentov

avtor: Vesna Renič, Margareta Vrtačnik, Vesna Ferk

V prispevku predstavljamo kljucne elemente raziskave, ki je potekala v okviru projekta, usmerjenega v razvijanje uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) pri ucenju in poucevanju kemije. Osredotocili smo se na ugotavljanje razvitosti sposobnosti in natancnosti zaznavanja ter razumevanja sprememb, ki so jih ucenci in dijaki opazovali na makro, submikro ter simbolni ravni zaznavanja kemijskih pojmov in procesov (kemijski eksperimenti, 3-D animacije procesov, reakcijske sheme). V ta namen smo pripravili eksperimentalni vizualizacijski test (EVT) in razvili prilagojen evalvacijski inštrument za kvantitativno vrednotenje zaznave in razlage opažanj. Uporabili smo multimedijske posnetke eksperimentov. Proucevali smo tudi vpliv dodanih avdio-vizualnih elementov (podnapisi, kemijske formule, enacbe kemijskih reakcij, avdio posnetki) v video predstavitvah procesov na natancnost zaznave in pravilnost razlage. V drugem delu raziskave smo poskušali razviti kvaliteten in didakticno primernejši multimedijski posnetek eksperimenta. Z ugotovitvami prispevamo tudi k celovitejšim spoznanjem pri snovanju multimedijskega ucnega gradiva, ki naj podpira ucinkovito ucenje z razumevanjem.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2005, št. 2


Spektrometrična določitev fosfatov v jabolčnem soku z uporabo spektrometra SpektraTM

avtor: Alenka Hmelak Gorenjak

V clanku je opisan postopek semikvantitativne dolocitve fosfatov v jabolcnih sokovih s pomocjo spektrometra SpektraTM. Postopek smo razvili na Živilski šoli v Mariboru in njegovo ustreznost preverili v sklopu vaj z dijaki.
Rezultati kažejo, da se vrednosti fosfatov v jabolcnih sokovih gibljejo v mejah, dolocenih z nemškimi standardi – RSK* vrednosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2005, št. 2


Določanje železa v moki

avtor: Avrelija Gojkovič Kumperger

V članku je opisan postopek dolocanja železa v moki s spektrometom SpektraTM. Postopek temelji na merjenju absorbance obarvanega produkta, ki nastane pri reakciji sulfosalicilne kisline z železovimi(II) in železovimi(III) ioni. Vsebnosti železa v vzorcu moke so v mejah orientacijskih vrednosti, ki jih za razlicne vrste moke navaja literatura.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2005, št. 2


Izkustveno učenje kemijskih pojmov s pomočjo spektrometra SpektraTM

avtor: Margareta Vrtačnik, Nataša Gros

V clanku so opisani rezulati testiranja poskusnih modulov izkustvenega pristopa k obravnavi osnovnih pojmov spektrometrije. Moduli so bili razviti v sklopu Leonardo da Vinci projekta »Izkustveni pristop k analizni kemiji za strokovne šole«. Poskusno testiranje smo izvedli s pomocjo 22 bodocih uciteljev kemije v osnovni in srednji šoli. Rezultati so služili za pripravo didakticno ustreznega, celovitega ucnega gradiva za uvajanje osnov spektrometrije na osnovi izkustvenega pristopa. Gradivo je v postopku testiranja na treh strokovnih šolah živilske stroke, ki sodelujejo v mednarodnem projektu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2005, št. 2


Evropski projekt - Izkustveni pristop k analizni kemiji za strokovne šole

avtor: Nataša Gros, Margareta Vrtačnik

V prispevku je opisan evropski projekt »Izkustveni pristop k analizni kemiji za strokovne šole«, ki se uvršca v drugo fazo projektov Leonardo da Vinci. V prvem delu clanka so opredeljeni cilji ter usmeritve projekta, sledi opis rezultatov projekta po prvem letu njegovega izvajana, prispevek pa zakljucuje oris nadaljnjih aktivnosti.
Izkustveni pristop temelji na uporabi nizkocenovnih pripomockov, kot sta komplet za analizo vod – tako imenovani »Prenosni laboratorij«, ki ga je razvil portugalski partner; ter spektrometer za izobraževalne namene SpektraTM, ki je produkt slovenskega znanja. Znacilnost teh pripomockov je, da se med seboj dopolnjujeta, spektrometer pa je tudi v šolskem laboratoriju enostavno mogoce nadgraditi v druge analizne instrumente, kot sta plinski in tekocinski kromatograf. V projektu sodelujejo partnerji in ucitelji iz treh držav (Portugalske, Slovenije in Velike Britanije), ki razvijajo izkustvene pristope k analizni kemiji, poskuse, ustrezne šolski praksi, ter preverjajo odzive dijakov na uvajanje teh pristopov v šole. Poskuse, ki so namenjeni ne le uvajanju analizne kemije v strokovne šole z izkustvenim pristopom, temvec tudi podpiranju pouka kemije v gimnazijah, zbiramo na spletni strani projekta http://www.ntfkii.uni-lj.si/analchemvoc/. Kot koncni rezultat projekta pripravljamo prirocnik za izkustveno uvajanje osnov analizne kemije v šole.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2005, št. 2


Nova evropska kemijska zakonodaja REACH

avtor: Karmen Kranjc

Slabe izkušnje, ki smo jih prebivalci zemeljske oble pridobili s “kemijskimi presenecenji”, kot so bili npr. DDT, PCB-ji, azbest itd., so poleg vedno vecjega zavedanja, da je clovek le sestavni del narave in da je naravo potrebno cim bolj neokrnjeno ponuditi v “uporabo” tudi nadaljnjim rodovom, v zadnjih desetletjih pripeljale do svežega pristopa k zašciti pred negativnimi vplivi kemikalij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2005, št. 1


Obletnice v letu 2005

avtor: Franc Perdih

Obletnice

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2005, št. 1


Marketing v programu kemijski tehnik

avtor: Zvonka Krištof

Namen clanka je opozoriti, da teoreticna marketinška spoznanja, prenesena iz profitnih organizacij v neprofitne, veljajo tudi za šole, ki morajo zaradi razlicnih vzrokov delovati marketinško ter se vedno bolj odzivati na želje in potrebe uporabnikov.
Clanek predstavlja poskus prenašanja marketinških spoznanj v šole, kar je povezano z razlicnimi
dejavnostmi. Ponazarja, kako z uporabo razlicnih promocijskih tehnik oz. dogodkov pridobivamo dijake za poklic kemijski tehnik, obenem pa prispevamo k izboljšanju izobraževalnega dela, uresnicevanju vizije in poslanstva ter k doseganju zastavljenih ciljev šole.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2005, št. 1


Kemijska in fizikalna merjenja v srednji šoli
Evropski projekt: Leonardo de Vinci

avtor: Tomaž Ogrin, Jelka Sodja Božič, Helena Prevc

Kemiki vedno vec pa tudi vedno bolj natancno merimo. Kupci proizvodov živilske, farmacevtske, kemijske, kozmeticne in drugih industrij ali obrti želijo in morajo biti obvešceni ne le, katere sestavine so na primer v sadnem soku, kremi za obraz, pasji hrani, zobni pasti, pitni vodi, belilnem sredstvu, ampak tudi koliko dolocene snovi je v izdelku. Tovrstne podatke povezujemo s kvaliteto izdelka, z zdravstveno primernostjo, uporabnostjo za dolocen namen in podobno. Še bolj pomembno je za proizvajalca, da zna izmeriti sestavine.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2005, št. 1


Mednarodni naravoslovni tabor Menata

avtor: Helena Kregar

Dijaki in profesorji naravoslovnih predmetov Gimnazije Jožeta Plecnika Ljubljana smo se v šolskem letu 2003/04 vkljucili v evropski izobraževani projekt Comenius 1, ki deluje v okviru programa Sokrates.
V zacetku šolskega leta smo kot organizatorji projektnega sestanka pripravili enotedenski mednarodni naravoslovni tabor MENATA. Tabor je potekal v Ljubljani in v Pliskavici na Krasu. Predmet letošnjega projekta je bila voda kot življenjski prostor.
Tabor je imel dva temeljna cilja: raziskovalnega in sodelovalnega. V okviru raziskovalnega smo
interdisciplinarno obdelali nekaj vodnih virov, se ucili terenskih raziskovalnih tehnik, zbrali rezultate meritev ter jih predstavili na spletni strani tabora in na zakljucni prireditvi. Sodelovalni cilj smo dosegli z mednarodno in šolsko mešanimi skupinami dijakov, ki so se v skupnosti ucili sodelovanja pri izvajanju dolocenih nalog.
S taborom smo uresnicili osnovne cilje in ideje programa SOKRATES in COMENIUS: sodelovati,
komunicirati, širiti idejo življenja v skupnem evropskem prostoru in v njem odkrivati lepoto ter bogastvo narave in cloveka.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2005, št. 1


Uganke pri pouku kemije - kemijska abeceda

avtor: Dejan Klančičar

Razvijanje in uvajanje novih alternativnih nacinov za doseganje ucnih ciljev, bi morala biti ena od
prioritetnih nalog sodobnega ucitelja. Namen teh metod je, da dijaki preidejo od pasivnega sprejemanja ucnih vsebin, ki jim jih podaja ucitelj, k aktivnemu sodelovanju pri usvajanju novih znanj. Izkušnje pedagoške prakse potrjujejo visoko raven motiviranosti dijakov pri takšnih aktivnostih in vecjo mero doseganja ucnih ciljev, kot pri klasicnem nacinu poucevanja. Tudi za dijake neprivlacno mehanicno ucenje simbolov kemijskih elementov, lahko olajšamo in naredimo privlacnejše z uporabo inovativnih ucnih pristopov. Ena od takšnih aktivnosti je uporaba »kemijske abecede.« Osnovna ideja te metode je, da dijaki s pomocjo simbolov kemijskih elementov zapisujejo besede in stavke in ob tem utrjujejo svoje znanje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2005, št. 1


Primerjava analiznih metod določevanja reducirajočih sladkorjev in pepela v vinu

avtor: T. Košmerl, D. Bavčar

V našem delu smo zbrali uradne in hitre metode za dolocanje reducirajocih sladkorjev in pepela ter izvedli primerjavo med uradno in hitro metodo v 20 vzorcih slovenskih vin. Pri dolocanju reducirajocih sladkorjev so bili rezultati, dobljeni s hitro metodo (po Rebeleinu), vecji od rezultatov uradne evropske metode. Najboljše ujemanje smo dolocili v belih suhih in polsuhih vinih (odstopanja do 0,3 g/L), za vsa ostala vina je bila razlika vecja. Rezultati meritev pepela s hitro (merjenje prevodnosti) in uradno metodo (sežig v peci) so se razlikovali nad dopustno mejo. Med metodama smo dolocil razlike od + 10 % do - 19 %, kot problematicna so se izkazala predvsem rdeca vina.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2005, št. 1


Vloga silicija v zgodbi o Avogadrovi konstanti in kilogramu

avtor: Monika Inkret, Nineta Majcen

Osnovne merske enote SI sistema so definirane preko fizikalno kemijskih konstant z ustrezno majhno merilno negotovostjo, le kilogram, osnovna merska enota za maso, je še vedno definiran z maso kovinskega predmeta (zlitina 90% platine in 10% iridija), ki ga hranijo na BIPM-u (Bureau International des Poids et Mesures) v Scvres-u v Franciji. Negotovost v masi tega predmeta se povecuje zaradi sprememb atmosfere, uporabe pri periodicnih overitvah nacionalnih prototipov kilograma ter kot posledica cišcenja in je trenutno enaka 5·10-8 kg. V prihodnosti želijo kilogram definirati z maso atomov, kar zahteva štetje atomov in merjenje mase. Konstanta, imenovana po italijanskem fiziku Amedeu Avogadru, predstavlja povezavo med številom atomov in njihovo maso. Kemiki so si v okviru “Avogadrovega projekta” zadali nalogo, dolociti Avogadrovo konstanto z merilno negotovostjo enako ali manjšo od 5·10-8 mol-1. V ta namen je bila izbrana posebna metoda, ki se imenuje X-Ray Crystal Molar Mass Method (XRCDMM method). Pri tej metodi se uporablja popolni silicijev monokristal, pri katerem se meri medmrežna razdalja (a0), gostota kristala (r) in molska masa silicija (M) ter na osnovi meritev izracuna Avogadrova konstanta. V primeru uspešne dolocitve Avogadrove konstante z dovolj majhno merilno negotovostjo, se bo definicija kilograma spremenila iz ‘masa prototipa’ v ‘masa NA/0,012 atomov ogljikovega izotopa 12C’.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2005, št. 1


Soodvisnost med naravoslovno pismenostjo učencev in splošnim bralnim razumevanjem besedil

avtor: Polona Koncilja

Namen raziskave je dolociti soodvisnost med splošnim bralnim razumevanjem ucencev in njihovim
razumevanjem besedila s kemijsko vsebino ter prouciti vpliv predznanja kemije in sloga pisanja na razumevanje besedila s kemijsko vsebino. V uvodnem delu so predstavljeni cilji raziskave ter pojmi branje, bralno razumevanje in pismenost. Podana je definicija naravoslovne pismenosti. Eksperiment predstavlja preizkus nakljucno izbranih štirinajstletnikov, ki so v casu preizkusa obiskovali osmi razred osemletne osnovne šole. Besedilo s kemijsko vsebino predstavlja poljudnoznanstveni clanek, pripravljen na dva nacina; izvirno besedilo in predelano besedilo, upoštevajoc pravila boljšega razumevanja besedil. Rezultati preizkusa kažejo, da na razumevanje besedil s kemijsko vsebino vpliva vec dejavnikov. Dokazana je soodvisnost med splošnim bralnim razumevanjem ucencev in razumevanjem besedila s kemijsko vsebino in soodvisnost med predznanjem kemije in razumevanjem besedila s kemijsko vsebino. Statisticno potrjeni so boljši dosežki ucencev, ki so prebrali predelano besedilo. Vpliv priljubljenosti branja na razumevanje besedila s kemijsko vsebino je statisticno potrjen pri ucencih, ki so prebrali predelano besedilo s kemijsko vsebino. Ugotovljeno je, da spol in izobrazba staršev ne vplivata na razumevanje besedil s kemijsko vsebino.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2005, št. 1


Okoljske nagrade 2004 so podeljene!

avtor: okoljeske nagrade

Revija Gospodarski vestnik, Ekološko razvojni sklad RS, javni sklad in Agencija RS za okolje so na GV okoljskem srečanju v hotelu Mons v Ljubljani podelili okoljske nagrade 2004. Nagrado za okoljski izdelek 2004 je prejelo podjetje Gorenje, d. d., iz Velenja za novo generacijo pralnih in sušilnih strojev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2004, št. 52


Sanacija starih odlagališč - tematika letošnjega srečanja strokovnjakov NATO/CCMS

avtor: dr. Branko Družina

Valeška prestolnica Cardiff je bila od 23. do 26. junija 2004 gostiteljica srečanja ekspertov, ki sodelujejo v NATO/ CCMS srečanjih na področju Preprečevanja in sanacije izbranih industrijskih področji. Letošnja tematika je bila »Sanacija starih odlagališč odpadkov«.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2004, št. 52


Vpliv nevarnih snovi odpadkov rudnikov težkih kovin v Sloveniji na človeka in okolje-II.

avtor: Simona Presečnik, dr. Branko Družina

Mežiška dolina loči vzhodne Karavanke od osrednjih Alp. Obsega del alpskega prostora, ki se prične pri Dravogradu, teče vzporedno z državno mejo z Avstrijo skozi Karavanke med Peco in Uršljo goro in se nadaljuje proti Savinjskim Alpam tja do Olševe in Raduhe (I). Zgornja Mežiška dolina je hribovita in gorata. Na svetu, ki je zgrajen iz apnenca in dolomita, so ozka slemena, strma pobočja, ki so tu in tam presekana z grapami. Apnenčeve plasti vsebujejo v Peci in Uršlji gori svinčevo in cinkovo rudo (1).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2004, št. 52


Upravičenost ločevanja težke in lahko frakcije preostanka komunalnih odpadkov po ločenem zbiranju

avtor: Vlasta Ojsteršek, dr. Niko Samec, mag. Branko Perdija, mag. filip Kokalj

Nova dopolnjena zakonodaja s področja odlaganja odpadkov narekuje razvoj in iskanje novih rešitev. Gospodinjski komunalni odpadki, ki niso ločeno zbrani, predstavljajo velik problem. Ta se kaže tako v tehnologiji predelave kot tudi s stroški, ki so povezani s predelavo in s transportom. Ugotoviti smo želeli, koliko gospodinjski komunalni odpadki po razkroju biorazgradljivih snovi s kompostiranjem zadostujejo zakonskim parametrom o snoveh v preostanku za odlaganje preostankov na deponijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2004, št. 52


Model ravnanja z nenavarnimi odpadki v proizvodnih podjetjih II.

avtor: dr. Martin Zidar, mag. Marijan Pavlič, Nikolaj Šavs

Posrednik je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja posredništvo pri zagotavljanju predelave ali odstranjevanja odpadkov drugih imetnikov. Posrednik lahko začne posredovati pri zagotavljanju predelave ali odstranjevanja odpadkov, ko pridobi potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco posrednikov. Potrdilo izda ministrstvo na zahtevo osebe, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti poslovnega posredništva po predpisih o klasifikaciji dejavnosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2004, št. 52


Zaostrovanje kriterijev za odlaganje odpadkov

avtor: dr. Viktor Grilc

Dne 26. 4. 2004 je v Uradnem listu RS št. 43 izšel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o odlaganju odpadkov, ki vsebinsko povzema določila odločbe Sveta EU št. 2003/33/ES, katera se nanaša na kriterije za odlaganje odpadkov. Odločba Sveta, sedaj pa tudi naš pravilnik, prinašata precejšnje spremembe kriterijev za odlaganje odpadkov, ki bodo – kljub temu da je število parametrov skrčeno – znatno otežili odlaganje odpadkov kot dosedaj najbolj pogostega načina končnega ravnanja z odpadki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2004, št. 52


Model obvladovanja nenavarnih odpadkov v proizvodnih podjetjih -I.

avtor: doc.dr.Martin Zidar,mag.Marijan Pavlič,Nikolaj Šavs

Okoljevarstvena problematika je pomembno področje, ki vpliva na našo kakovost življenja. Uvajanje ustreznih modelov pri ravnanju z odpadki v proizvodna podjetja je pomembno za dosego dolgoročnega cilja višje kakovosti našega življenja. V Sloveniji je bilo to področje do sedaj slabo urejeno. V zadnjem času so bili sprejeti novi zakoni in pravilniki, s katerimi Republika Slovenija poskuša vnesti več reda na področju okolja, predvsem pri ravnanju z odpadki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2004, št. 51


Vpliv nevarnih snovi v odpadkih rudnikov težkih kovin v Sloveniji na človeka in okolje -I.

avtor: Simona Presečnik,dr.Branko Družina

Zadnja leta je velika pozornost politike varstva okolja namenjena odpadkom, ki so v preteklosti nastali pri rudarjenju.Osnovno vodilo vsake človekove dejavnosti naj bi bil moto, da mora človek pospraviti za seboj, kar je v okolju povzročil. V dolgih stoletjih rudarjenja so nastale velikanske količine odpadkov, ki so v večini končali na deponijah v bližini rudnikov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2004, št. 51


Oblikovanje in usmerjanje razvoja okoljskih dejavnosti

avtor: dr.Renata Slabe Erker

Prispevek je vmesni rezultat raziskave, ki nastaja v okviru programa temeljnih in aplikativnih projektov MSZŠ. Njen prvi cilj je sistematizirati in evalvirati trg okoljskih dejavnosti v Sloveniji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2004, št. 51


Predstavitev družbe Lesna Tovarna ivernih plošč Otiški Vrh

avtor: LESNA TIP

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2004, št. 50


Primerjava različnih postopkov sežiga manjših količin lahke frakcije komunalnih odpadkov in blata iz čistilnih naprav

avtor: Uroš Zupanc,Niko Samec

Zadali smo si nalogo poiskati najprimernejšo tehnologijo sežiga 20 tisoč ton lahke frakcije komunalnih odpadkov in 5 tisoč ton blata iz komunalnih čistilnih naprav na regionalni ravni za časovno obdobje enega leta. Članek obsega primerjavo lastnosti treh najbolj pogosto uporabljenih postopkov sežiga določene sestave in količine odpadkov, za sežig v sežigalnicah majhnih letnih kapacitet (25 tisoč ton) odpadkov na regionalnem nivoju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2004, št. 50


Fizikalno biološko čiščenje odpadnih vod

avtor: mag.Elena Buzan

V prispevku je predstavljena tehnologija biološkega čiščenja odpadnih voda predelovalne industrije rib, integrirane z obstoječim fizikalno – kemijskim čiščenjem s poudarkom na postavitvi kinetičnega modela za razkroj polutantov v biološkem reaktorju aerobnega tipa. Eksperimenti aerobnega biološkega čiščenja so bili izvedeni na laboratorijski modelni čistilni napravi, izdelani po standardu EN ISO 11733, (Water quality – Evaluation of the elimination and biodegradability of organic compounds in an aqueous medium – Activated sludge simulation test ) pri različnih tehnoloških razmerah in s spreminjanjem obratovalnih pogojev. S pomočjo kemijske analize in z matematično obdelavo podatkov smo določili kinetične parametre ter ugotovili, da je hitrost porabe substrata (zniževanje vrednosti parametra kemijske potrebe po kisiku) mogoče opisati s kinetično enačbo prvega reda.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2004, št. 50


Okoljske zahteve ob vstopu v EU

avtor: Janja Leban

V zadnjih dneh pred vstopom v EU smo odpravili še zadnja odstopanja od zahtev okoljskega acquis. Sprejeli smo nov zakon o varstvu okolja (Ur.list RS, øt. 41/04) in z njim v slovenski pravni red prenesli še zahteve direktive 96/61/EC o celovitem preprečevanju onesnaževanja in nadzoru (direktiva IPPC), direktive 2003/4/EC o dostopu javnosti do okoljskih informacij, direktive 2003/35/EC o zagotavljanju udeležbe javnosti pri sprejemanju določenih planov in programov, direktive 2001/42/EC o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, direktive 2003/87/EC o vzpostavitvi sheme za trgovanje s pravicami za izpuščanje toplogrednih plinov in dopolnitvi direktive 96/61/EC, itd. Gre za nekajletni proces usklajevanja z zakonodajo, ki se je na ravni EU razvijala več kot trideset let. Ključna naloga, ki sledi formalni uskladitvi zakonodaje, je uresničevanje sprejetih obveznosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2004, št. 50


Pridobivanje beljakovinskega koncentrata iz odpadnih vod

avtor: dr. Štefan Čelan,mag.Andrej Korošec,Klavdija Rižnar,Aleksandra Kukec, dr.Anton Prdih,dr.Andrej Holobar,kapt.otmar Gijčič, ing.Peter Lührs

Nataliteta človeštva, ki se je v zadnjih dvesto letih potrojila, zahteva intenzivno pridelavo in predelavo hrane. Pomembno področje predstavlja intenzivna živinoreja, ki s svojimi izločki (gnojevka) obremenjuje vodne ekosisteme. Prednost našega postopka, ki temelji na aerobni fermentaciji gnojevke, je v sintezi ogljika, dušika in fosforja v proteine, ki jih lahko uporabljamo kot dodatek beljakovin k živalski krmi. Voda, iz katere smo izločili nastale proteine, vsebuje zelo nizke koncentracije škodljivih elementov in jo lahko uporabljamo za izpiranje hlevov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2004, št. 49


Projekt sanacije "posebnih odpadkov" na odlagališču nenavarnih odpadkov Barje, Ljubljana

avtor: Lidija Čepon

Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so se na odlagališču Barje v elektrofiltrski pepel odlagali industrijski odpadki. Zaradi spremenjenega načina gradnje odlagališč se je skladno z novo zakonodajo spremenil tudi način odlaganja oziroma uničenja tovrstnih odpadkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2004, št. 49


Mikrobiologija v papirni industriji

avtor: Alenka Ivanuš

Mikroorganizmi so raznolika, povsod razširjena skupina organizmov. Kot življenjska združba so prisotni povsod v okolju in pomemben člen v naravi, ker so nosilci mnogih osnovnih življenjskih procesov. Zaradi svojih specifičnih lastnosti so mikroorganizmi zanimivi tudi za tehnologe v papirni industriji. V zadnjih letih opažamo določeno povečanje vpliva mikroorganizmov na kakovost papirjev, kartonov in lepenke. Poleg tega pa se povečujejo težave v tehnologiji izdelave papirja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2004, št. 49


Dinamično kompostiranje v halah - perspektivna tehnologija obdelave biološko razgradljivih odpadkov

avtor: dr.Marijan Ivanc, Klementina Hrast, Simona Markič

Biološko razkrojljivi ali biorazkrojljivi odpadki predstavljajo še vedno pomemben delež komunalnih odpadkov, ki končajo na deponijah. Ker je anaerobno razpadanje biološke frakcije odpadkov na deponijah vzrok za sproščanje deponijskih plinov z vsebnostjo ~ 50 % metana (21-krat bolj nevaren za ozračje kot CO2) in vpliva na povečano onesnaženje izcednih vod iz deponije, je potrebno čimbolj zmanjšati vnašanje biorazkrojljivih odpadkov v deponijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2004, št. 49


Obletnice v letu 2004

avtor: Franc perdih

Ameriški kemik egiptovskega rodu Ahmed H. Zewail (r. 1946) je prejel Nobelovo nagrado za kemijo za raziskave prehodnih stanj s pomočjo femtospektroskopije. Ta metoda uporablja lasersko tehnologijo za opazovanje premikanja atomov med kemijsko reakcijo in jo lahko primerjamo s “hitro kamero”.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2004, št. 2


Mihael Peternel

avtor: Marko Razpet

Duhovnik, profesor, naravoslovec, polihistor, samouk Mihael Peternel se je rodil 22. septembra 1808 na kmetiji Laniše, ki je nekoč spadala k Podjelovemu Brdu in s tem v cerkvenem oziru k Novi Oselici, sedaj pa k Podlanišču v občini Cerkno. Po nekaterih podatkih naj bi se Mihael Peternel rodil 22. novembra 1808. J. J. Binder dvakrat navaja ta datum, v seznamu osebja pa je naveden pravilni rojstni datum 22. september 1808. Ta je vklesan tudi v Peternelov nagrobnik na ljubljanskem Navju. Kljub starosti je napis na nagrobniku še berljiv.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2004, št. 1


QSAR

avtor: Marjan Vračko

QSAR je kratica za ‘Quantitative Structure-Activity Relationship’ ali odnos med molekulsko strukturo in aktivnostjo molekule. S tem imenom razumemo poseben način računalniškega modeliranja, pri katerem zgradimo model s pomočjo znanih molekul z znanimi lastnostmi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2004, št. 1


Srečanje strokovnjakov NATO/CCMS skupine v Baia Mare -Romunija

avtor: dr.Branko Družina

Letošnje srečanje strokovnjakov skupine NATO/CCMS na področju kontaminiranih zemljin in podtalnih voda je bilo v Romuniji, točneje v glavnem mestu pokrajine Maramures, to je v Baia Mare, mestu s 130.000 prebivalci. Srečanje je bilo od 7. do 11. septembra. Glavna tematika letošnjega srečanja je bila napovedana že na lanskem srečanju in sicer je povezana z rudarskimi odpadki in posledicami rudarjenja v okolju. Tematika je bila tudi razlog, da je bilo srečanje v mestu, ki leži blizu mnogih rudnikov, ki so še posebej bogati z rudo, iz katere pridobivajo zlato, srebro in barvne kovine, kot so svinec, cink, baker in mangan.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2003, št. 48


Izraba in trženje zavržene bele tehnike in evropski predpisi "WEEE DIRECTIVE"

avtor: dr.Marijan Ivanc, Klementina Hrast

Zavržena bela tehnika (hladilniki, zmrzovalniki, pralni stroji, pomivalniki, štedilniki, itd.) je velika skupina odpadkov sodobne civilizacije. Izraba in trženje teh odpadkov dobiva z najnovejšo evropsko zakonodajo »WEEE DIRECTIVE « nove možnosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2003, št. 48


Biološka razgradnja nekaterih onesnaževalcev okolja

avtor: L.Hočevar,M.Aljaž Rožič, A.Maretič

Učinek biorazgradnje organskih substanc lahko spremljamo z merjenjem pH vrednosti in določitvijo KPK vrednosti, saj sta oba parametra prva pokazatelja uspešnosti biorazgradnje. pH vrednost je zelo pomembna pri biološkem čiščenju odpadnih vod, ker ostanejo mikroorganizmi aktivni samo v nevtralnem in rahlo alkalnem pH območju. Zunaj tega območja je biološka aktivnost mikroorganizmov zavirana ali se celo ustavi. KPK vrednost pa nam zagotovi hitro oceno o vsebnosti organskih snovi v odpadni vodi, saj dobimo rezultat že v treh do štirih urah. Biološki poskusi pokažejo, da izbrana mešana kultura mikroorganizmov razkraja tudi visoke koncentracije formaldehida, metanola in butanola brez poprejšnje prilagoditve. Mešana kultura mikroorganizmov v štiriindvajsetih urah sicer slabo razkroji rakotvorni klorovi substanci, kot sta npr. epiklorhidrin in diklorpropanol, vendar le-ti ne povzročita uničenja mikroorganizmov, dokler delujeta v sorazmerno nizkih koncentracijah.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2003, št. 48


Rezultati ocenjevanja indeksa okoljske trajnosti za Slovenijo I.

avtor: dr.Renata Slabe Erker

Pri Svetovnem ekonomskem forumu (World Economic Forum – WEF) so oblikovali okoljski trajnostni indeks (OTI) kot poskus empirične identifikacije tistih držav, ki dolgoročno obvladujejo ugodno okoljsko stanje. OTI je eden prvih kazalcev, ki meri napredek k okoljski trajnosti in zmogljivosti za njeno uresničevanje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2003, št. 48


Izkušnje EU z uvajanjem evropske zakonodaje za ravnanje z izrabljenimi avtomobili (End of life vehicle directive)

avtor: dr. Marijan Ivanc, Klementina Hrast, dipl.ing., Simona markič, univ.dipl.inž.rud.

Evropski predpis za ravnanje z izrabljenimi avtomobili (End of Life Vehicle Directive, 2000/53/EC, krajše ELV Directive) je stopil v veljavo 20. oktobra 2000. To pomeni, da bi morale članice EU do aprila 2002 vdelati zahteve ELV direktive v svoje nacionalne zakonodaje. Do navedenega roka ni niti ena članica EU izdala lastnih predpisov, do konca leta 2002 pa šele 5 od 15 članic EU!

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2003, št. 47


Uporaba organskih odpadkov nekemijskega izvora v kmetijstvu

avtor: Janez Sušin, univ.dipl.inž.agr.

V postopkih pridobivanja končnih izdelkov nastajajo v proizvodnji tudi odpadki, s katerimi mora proizvajalec ustrezno ravnati. Odpadki so za proizvajalca breme, zato je vedno obstajal interes, da se ustrezno uporabijo ali predelajo v druge namene. Na ta način proizvajalec reši problem nezaželenega materiala, ob tem pa se le-ta lahko koristno uporabi drugače.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2003, št. 47


Infektivni odpadki-potencialni vir okužbe

avtor: mag. Ivan Eržen

Kljub izredno hitremu napredku medicine in farmacije ostajajo nalezljive bolezni še vedno velik problem. Od območja do območja se razlikujejo le v tem, kateri mikrobiološki povzročitelji in katere poti širjenja nalezljivih bolezni so najpogostejše. Čim bolj razvito je okolje, ki ga proučujemo, tem bolj zahtevni so ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2003, št. 47


O odpadkih, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti

avtor: dr. Branko Družina, Andrej Rožič, Andrej Perc

V tem prispevku so podrobneje opisani način prevoza odpadkov na kraj procesiranja, metode dezinfekcije, incineracije in procesiranje po posameznih vrstah odpadkov, kot tudi odlaganje nekaterih vrst odpadkov, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2003, št. 47


Mednarodna Ad Hoc skupina, ki deluje na področju kontaminiranih zemljin

avtor: dr. Branko Družina

Kljub napetim časom, ko so vojaški problemi prerasli vse razumne reakcije velikih držav, se aktivnosti na področju reševanja okoljskih problemov nadaljujejo. Tako je bilo v Montrealu v Kanadi v dneh od 16. do 18. marca letos že 10. srečanje »Ad Hoc International Working Group on Contaminated Land«, ki se ga je udeležilo preko 80 strokovnjakov iz 25 držav. Deseta obletnica delovanja neke skupine je lepa priložnost za kratek pregled dela, rezultatov, uspehov pa tudi stranskih učinkov in neizpolnjenih načrtov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2003, št. 46


Lesna biomasa in politika Evropske unije na področju izrabe obnovljivih virov energije

avtor: mag. Nike Krajnc

Trenutno 25 % svetovne populacije porabi 80 % vse energije. Več kot 60 % potrebne primarne energije proizvedejo iz fosilnih goriv, skoraj 20 % je hidro energije, ostali obnovljivi viri pa prispevajo le nekaj %. V prihodnosti naj bi se delež obnovljivih virov povečal na 20 %. Za tako veliko povečanje so potrebni številni ukrepi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2003, št. 46


Odpadne sijalke

avtor: Franci Lipovšek

Vtem prispevku imenujemo sijalke naprave, ki oddajajo svetlobo zaradi električnega toka v plinu, kovinski pari ali njuni zmesi. Omejili se bomo le na tiste vrste sijalk, ki vsebujejo nevarne snovi: – živo srebro – natrij – halogene (predvsem jod) in njihove spojine

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2003, št. 46


Izkušnje z recikliranjem iztrošene električne in elektronske opreme

avtor: dr. Marijan Ivanc

Ločeno zbiranje odpadkov in zavzeto izvajanje recikliranja uporabnih sekundarnih surovin je že postalo stalnica gospodarjenja z odpadki v Sloveniji, tako v strategiji in predpisih kot tudi v praksi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2003, št. 46


Centri za čistejšo proizvodnjo

avtor: J. Petek

Čistejša proizvodnja (ČP) kot preventivna integrirana strategija za spreminjanje produktov, procesov in storitev, zvišuje učinkovitost, s katero izboljšujemo kvaliteto okolja in znižujemo stroške. Da bi države spodbudile razvoj in prenos ČP v prakso, sofinancirajo ustanovitev in obratovanje centrov za čistejšo proizvodnjo. Sprva so jih ustanovili v razvitih državah, z rastjo okoljevarstvene zavesti in po političnih spremembah tudi v državah tranzicije in sedaj v državah v razvoju. Takšni centri so ustanovljeni kot del univerze, inštituta ali kot samostojna (spin-off) podjetja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2003, št. 46


Zakaj je šlo v Černobilu vse narobe?

avtor: ARAO

26. aprila je minilo 17 let od nesreče v ukrajinski jedrski elektrarni v Černobilu. Posledice so bile hude in jih občutimo še danes. Kaj se je v resnici dogajalo, ve in razume le malo ljudi, saj je kljub veliki publiciteti dogodka objektivnih informacij o dogodku primanjkovalo. Ob tej nesreči se je vsaj začasno povečalo število tistih, ki ne zaupajo jedrski tehniki. Mnogi so prepričani, da jedrska tehnologija nujno nevarno onesnažuje okolje in ogroža človekovo zdravje. Besedilo Jacquesa Frota, člana francoskega združenja za jedrsko energijo (SFEN) in člana znanstvenega komiteja okoljevarstvene, nevladne in neprofitne organizacije EFN (Environmentalists for Nuclear Energy, www.ecolo.org) želi jasno povedati nekoliko popolnejšo zgodbo o dogodkih v noči 26. aprila 1986.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2003, št. 46


Uporaba postopka "ECA" pri obdelavi odpadnih vod

avtor: ProSIGMA

Tehnologija ECA temelji na proizvodnji elektrokemijsko aktiviranih vodnih raztopin mineralnih soli s pomočjo elektrodiafragmaliznih pretočnih reaktorjev (ECA = elektrokemijsko aktiviranje vodnih raztopin). Uporaba te tehnologije odpira neslutene nove možnosti pri učinkovitem čiščenju in dezinfekciji vod ali postopkih sterilizacije opreme. Prednost te tehnologije je sprotno, on-line prečiščevanje odpadnih in drugih tehnoloških vod v procesni industriji brez pretirane uporabe kemikalij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2003, št. 45


Gospadarjenje z odpadki v BTC d.d., Ljubljana

avtor: Vladimir Gogala, Janez Povše, Marijan Ivanc, Marjeta Vrančič

BTC d.d., Ljubljana »proizvaja« letno cca 2.400 ton komunalnih odpadkov, kolikor jih nastaja v srednje veliki slovenski občini. V prispevku bo prikazan razvoj v zadnjih 10 letih od enostavnega odstranjevanja odpadkov do sodobnega gospodarjenja s poudarkom na recikliranju sekundarnih surovin in izločanju biološke frakcije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2003, št. 45


Določanje mejnih vrednosti kemijskih snovi v okolju

avtor: Mojca Durjava

Mejne vrednosti kemijskih snovi z nevarnimi lastnostmi določamo z namenom zaščititi človeka ali okolje. Mejne vrednosti za kemijske snovi v posameznih segmentih okolja so v naši zakonodaji praviloma arbitrarne ali pa preprosto povzete po tujih predpisih. Verjetno je v javnosti najbolj znana dogovorjena mejna vrednost 0,1 µg/l, ki velja za pesticide v pitni vodi. Take dogovorjene mejne vrednosti so konsenz med cilji okoljske politike, volje ljudi pa tudi realnih razmer v okolju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2003, št. 45


Evtrofikacija-problemi in rešitve

avtor: Andrej Perc, dipl.ing., dr Branko Družina

Izraz evtrofikacija pomeni prekomerno obremenjenost voda s hranilnimi snovmi. Vzrok tega pojava je odlaganje odpadkov, bogatih z dušikovimi, fosforjevimi ali organskimi spojinami, v stoječe vode, jezera, mlake, rokave rek, ipd. Te spojine predstavljajo za določene vodne organizme, kot so alge, nutriente, s tem pa prekomerno sposobnost za njihovo rast in razmnoževanje. Evtrofikacija je pojav, ki je povezan z naraščajočim številom prebivalcev in družbe ter z okoljem, kjer se odpadki, odpadne vode, mulj ali pepeli odlagajo brez ustreznega procesiranja, spojine pa, ki v odloženih odpadkih predstavljajo nutriente, migrirajo v okolje. Če se pretirana količina teh spojin pojavi v stoječih ali počasi tekočih vodah, se naravno ravnotežje poruši, saj pride do prekomernega razvoja posameznih vrst rastlinskih mikroorganizmov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2003, št. 45


Možnosti uporabe kompozitnih odpadnih materialov za zasip v rudnikih (II.)

avtor: dr. Jože Kortnik

V predlogu postopkov za izdelavo ocene primernosti zasipa za uporabo v rudnikih se smiselno upoštevajo navodila International Atomic Energy Agency (IAEA)4. Navodila IAEA se namreč nanašajo na študij izluževanja EF pepela in drugih trdnih odpadkov za izdelavo kataloga odpadnih materialov in opazovanje vpliva na okolje pri odlaganju odpadkov na površinska odlagališča.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2003, št. 45


Vodni in ionski kanali pri celičnih membranah

avtor: Ivan Leban

Kemija je ena izmed petih področij, ki jih je Alfred Nobel (1833-1896) omenil v svoji oporoki. V njej je omenil področja nagrajencev: fizika, kemija, fiziologija in medicina, mir in literatura, in nagrade je namenil bodisi “tistim, ki so največ prispevali za dobrobit človeštva” in delno “onim, ki so bili uspešni odkritelji ali pa so prispevali k splošnemu napredku”. Kasneje so se tudi odločili za nagrado iz ekonomije, posvečeno v njegov spomin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2003, št. 4


Giovanni Antonio Scopoli

avtor: -

Novo razdobje za razvoj naravoslovnih ved v avstro-ogrskih deželah šteje od leta 1740 dalje, ko se je mlada cesarica Marija Terezija obdala s skupino strokovnjakov različnih področij. Med njimi je bil tudi nizozemski naravoslovec Gerard baron Van Swieten, najuglednejši učenec slovitega naravoslovca Hermanna Beerhave, ki se je ukvarjal z botaniko, kemijo in zdravilstvom. Med drugimi deli je leta 1724 napisal knjigo Elementa Chemiae. Svojega učenca barona Van Swietena je poslal na željo avstrijske vladarice na Dunaj, kjer je organiziral poučevanje naravoslovja in medicine na univerzi na Dunaju. Pri tem si je med mladimi strokovnjaki širom po Evropi poiskal sodelavce in tako začrtal raziskovalno dejavnost na področju naravoslovja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2003, št. 4


Hermann Staudinger - pionir makromolekularne kemije

avtor: Franc Perdih

Nekateri dosežki znanosti, pa naj so stari že sto let, so še vedno nerazumljivi današnjemu človeku, nekateri pa se nam zdijo tako samoumevni, da si mislimo, da so znani že od nekdaj. Eden takih primerov je gotovo struktura polimerov. Človeštvo že vse od svojih prvih dni s pridom uporablja naravne snovi, med njimi tudi biopolimere, predvsem celulozo, lignin, škrob in proteine, medtem ko se je industrija plastičnih mas pričela leta 1868 s celulojdom (pridobljen z nitriranjem celuloze) in se nadalje širila še z odkritjem bakelita leta 1907. Kmalu je industrija plastik postala pomembna veja, plastike pa vsakodnevni spremljevalec sodobnega človeka. Danes nam je povsem samoumevno, da so te snovi makromolekule, to je s kovalentnimi vezmi povezani monomeri, ki tvorijo verige.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2003, št. 4


Je voda v vašem živilu aktivna

avtor: Helena Abramovič

Voda je v večini živil najbolj zastopana komponenta. Prisotnost vode v živilu vpliva na tehnološki postopek in pogoje shranjevanja. Kvaliteta in s tem sprejemljivost živila sta močno odvisni prav od vsebnosti vode. Vendar ni pomembna zgolj vsebnost vode v živilu, pač pa je odločilnega pomena to, kako je voda »razpoložljiva« za interakcije z ostalimi komponentami živila. Parameter, s katerim ovrednotimo razpoložljivost vode v živilu, je aktivnost vode. Voda je v živilu prisotna v različnih stanjih, ki jih opišemo kot: bližnja voda, voda v večplastnem sloju, zamrežena voda, prosta voda.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2003, št. 4


Določanje krivulj topnosti in prenasičenja

avtor: Miran Hvalec, Andreja Goršek

Trdne delce običajno pridobivamo s kristalizacijo iz raztopin, sledijo filtracija, izpiranje in sušenje. Potek kristalizacije lahko nadzorujemo z zvezo med topnostjo in prenasičenostjo. Prenasičenost, ki je dosežena z ohlajanjem, uparjanjem ali spremembo topila, vpliva na nastajanje kristalnih jeder in rast kristalov. Zato je za optimiranje procesa kristalizacije potrebno poznavanje topnosti in prenasičenja. V prispevku opisujemo postopek natančnega določanja topnostnih krivulj z uporabo avtomatiziranega laboratorijskega reaktorja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2003, št. 4


Kongres učiteljev kemija v Linzu 2003

avtor: Manica Perdan-Ocepek

Člani avstrijskega Združenja učiteljev kemije (Verband der Chemielehrer Österreichs) iz Slovenije že poznamo tradicijo prirejanja teh kongresov, ki ga avstrijski kolegi imenujejo evropskega. Glede na države, iz katerih prihajajo udeleženci, ki jih je bilo letos več kot petsto, bi ta kongres mogli imenovati srednjeevropski, glede na predavatelje, ki so sicer iz omenjenega prostora, a v svojem delovanju vpeti v široke mednarodne okvire, tudi čezatlantske, pa bi ga lahko imenovali svetovni. Slovenski učitelji kemije smo dobili prijazno povabilo Združenja in dr. Obendraufa, ki že dolgo sodeluje z nami, da bivamo in prisostvujemo kongresu brezplačno, če le sodelujemo s posterjem. Povzetek kongresnih dogodkov je tu predstavljen po osebnem izboru, saj na takih kongresih predavanja, razen plenarnih, potekajo časovno vzporedno.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2003, št. 3


Kar je Rim za katolike, je Achema za procesne inženirje

avtor: Nejc Zakrajšek

V Frankfurtu je med 19. in 24. majem potekal največji sejem in kongres kemijske procesne industrije, varovanja okolja in biotehnologije – Achema 2003. Na sejmu se je predstavilo 3.822 razstavljavcev iz več kot 40 držav, med njimi 18 tudi iz Slovenije. Podobno kot na prejšnjih Achemah so bili lahko organizatorji (podjetje Dechema) tudi tokrat zadovoljni z obiskom, saj je sejem obiskalo preko 200.000 obiskovalcev z vsega sveta. Letošnja že 27. Achema po vrsti je bila tako po številu razstavljavcev kot obiskovalcev druga največja v svoji 83-letni zgodovini.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2003, št. 3


Kvadratno -planarna struktura ogljika

avtor: Franc Perdih

Eden od pomembnih temeljev organske kemije je tetraedrična geometrija metana in drugih spojin s štirimi substituenti. Strukturni motiv sta leta 1874 neodvisno drug od drugega razložila van’t Hoff in Le Bell. Leta 1970 se je začelo raziskovanje kvadratno-planarne geometrije ogljika s štirimi substituenti, ki jih imenujemo tudi strukture z anti-van’t Hoff/Le Bell geometrijo. Vse sintetizirane spojine s prisotnim kvadratno-planarnim ogljikom so organokovinske spojine, saj ima elektropozitiven element ključno vlogo pri stabilizaciji kvadratno-planarne geometrije. Teoretsko so predvideni tudi ogljikovodiki s prisotnim kvadratno-planarnim ogljikom. Trenutno sicer sintezne poti za njihovo pripravo še niso znane, vendar se zaradi predvidenih elektrokemijskih lastnosti povečuje interes za nadaljnje raziskave.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2003, št. 3


Pridobivanje rekombinantnih proteinov

avtor: Maja Kenig

Petdeset let po odkritju dvojne vijačnice DNK so znanstveniki po vsem svetu razvijali metode in tehnike, ki jih danes imenujemo s skupnim imenom tehnologija rekombinantne DNK. V članku so opisane nekatere pomembnejše metode, ki omogočajo pridobivanje rekombinantnih proteinov. Ti so pomembni predvsem kot zdravilne učinkovine. Delež proteinskih zdravilnih učinkovin na tržišču se v zadnjih letih hitro povečuje. Pridobivamo jih v bakterijskih, glivnih ali sesalčjih celicah. Prihodnost, v nekaterih primerih pa tudi že sedanjost, je pridobivanje v transgenih rastlinah in živalih. V prispevku so opisane tudi osnovne metode izolacije iz rastnega medija in čiščenja rekombinantnih proteinov. To je pomembna in večinoma najzahtevnejša stopnja pridobivanja rekombinantnih proteinov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2003, št. 3


Kemiluminiscenca:hladna kemijska svetloba

avtor: David Šarlah, Irena Drofenik

Kemiluminiscenca je emisija svetlobe, ki se sprosti ob kemijski reakciji pri normalni temperaturi. O fenomenu kemijske hladne svetlobe lahko govorimo, kadar rahlo eksotermna reakcija proizvaja molekule v elektronsko vzbujenem stanju. Ko se te molekule vračajo v osnovno stanje, sprostijo fotone (energijo v obliki svetlobe). To se dogaja v tekočih, trdnih in plinastih agregatnih stanjih. Proces je nekoliko drugačen od fotoluminiscenčnih procesov, kot sta fluorescenca in fosforescenca.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2003, št. 3


Biodiselsko gorivo

avtor: Radovan Žerjav

Biodiesel je odlično dieselsko gorivo. Je okolju prijazen in pomembno prispeva k varni energijski oskrbi v transportu. Biogoriva naj bi v skladu z zahtevami Evropske komisije že v letu 2005 dosegla 5 % delež celotne porabe goriv, pri čemer bo biodiesel zasedel opazno vlogo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2003, št. 3


Biosenzorji -novi "merilci" onesnaženosti okolja

avtor: Lea Pogačnik

V prispevku so predstavljeni biosenzorji, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavljajo kot alternativa in pomoč klasičnim analitskim tehnikam tako v zdravstvu in industriji, kot tudi pri analizah okolja. Predstavljajo kompromis med selektivnostjo in zanesljivostjo analiz na eni strani ter enostavnostjo uporabe, hitrostjo analiz in ceno na drugi strani. Natančneje bo opisan optotermični biosenzor za detekcijo organofosfatnih in karbamatnih pesticidov, ki ponuja možnost relativno enostavne in poceni analize velikega števila vzorcev, v katerih je potrebno preveriti prisotnost polutantov (inhibitorjev holinesteraz). Vzorce, v katerih najdemo prisotnost le-teh, pošljemo na nadaljnjo analizo s klasičnimi analitskimi metodami (HPLC, GC-MS), pri čemer ugotovimo prisotnost specifičnih pesticidov in njihove koncentracije. Predstavljena je tudi možnost uporabe takega biosenzorja za ugotavljanje toksičnosti nekaterih novih pesticidov ali bojnih strupov, preden se pojavijo na tržišču, s čimer se je mogoče izogniti poskusom na živih živalih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2003, št. 3


Raztapljanje in kako ga razlagamo -poskusi

avtor: Dušan Krnel

V prispevku Raztapljanje in kako ga razlagamo (Krnel 2003) sta bila opisana dva modela, ki ju najpogosteje uporabljamo pri razlagah raztapljanja. Omenjeni sta bili prostorska in akcijska razlaga raztapljanja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2003, št. 2


Pri kateri temperaturi voda vre?

avtor: Nenad Stevanovič,dr.Ivan Gutman,dr.Branislav Čabrič

Temperatura, pri kateri tekočina vre (temperatura vrenja), je odvisna od zunanjega, zračnega tlaka. Ker se zračni tlak spreminja z nadmorsko višino, v različnih krajih na Zemlji voda vre pri različnih temperaturah, ki se lahko tudi precej razlikujejo od 100 stopinj Celzija.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2003, št. 2


Baltazar Hacquet

avtor:

Baltazar Hacquet se je rodil leta 1739 (nekateri viri navajajo leto 1740) v francoski pokrajini Bretagne, umrl pa leta 1815 na Dunaju. Doktor filozofije je postal v jezuitskem kolegiju pont-a-Mousson, medicino pa je študiral v Parizu. Po študiju je bil v francoski mornarici navaden vojak, zatem pa ranocelnik in vojaški kirurg. Po končani vojni leta 1763 je potoval po Evropi in poglabljal znanje na Dunaju. Leta 1766 je sprejel službo rudniškega zdravnika – kirurga v Idriji...

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2003, št. 2


Pomen kemije v kontroli hrane in krme

avtor: Mira Zupanc-Kos

V prispevku so podane analizne metode, ki jih glede na predpise v EU in Sloveniji uporabljajo preskusni laboratoriji namenom določanja različnih snovi v hrani in krmi, kot del kontrole hrane in krme. Opisane analizne metode hkrati omogočajo primerljivost in pravilnost rezultatov različnih laboratorijev in s tem tudi medsebojno priznavanje rezultatov laboratorijev različnih držav.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2003, št. 2


Keramična posoda in njena varna raba v prehrani

avtor: Katja Utroša, Radmila Milačič, Dimitrij Sušnik

Zaradi neprimernega postopka obdelave keramičnih izdelkov namenjenih za rabo v prehrani, je v letih pred 1983 prišlo do smrtnih žrtev zaradi zastrupitve s svincem (Pb). Če je glazura lončenega izdelka nepravilno žgana, se iz nje lahko pod vplivom šibkih kislin izluži svinec in nekatere druge kovine. Da bi preprečili zastrupitve s svincem je v zakonodajo prišla zahteva po strogem nadzoru kvalitete lončenih izdelkov, ki so namenjeni za rabo v prehrani. Na Institutu “Jožef Stefan” smo se po 20 letih spet odločili, da preverimo, kakšna je vsebnost svinca in nekaterih drugih težkih kovin v naključno izbranih keramičnih izdelkih. Izsledki naše študije so pokazali, da je uporaba keramične posode proizvajalcev, ki redno kontrolirajo kvaliteto svojih izdelkov, popolnoma varna.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2003, št. 2


Metode in naprave za merjenje koncentracije alkohola v človeškem organizmu

avtor: Matej Trapečar, Branko Skrbinek

Po porabi alkohola na osebo spada Slovenija v evropski vrh. Že dolgo je znano, da škodljivo vpliva na tiste vozniške sposobnosti, ki so za vožnjo zelo pomembne. Da bi se število prometnih pa tudi delovnih nesreč in sploh umrljivosti zaradi alkohola zmanjšalo, uporabljajo alkoholimetrične preiskave, s katerimi ugotavljajo vsebnost alkohola v človeškem organizmu. Največkrat jih uporabljajo ob prometnih prekrških, povezanih z vprašanjem alkohola v prometu, pa tudi pri kaznivih dejanjih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2003, št. 2


Elektromigracijske tehnike separacije

avtor: Marjan Guček

Elektromigracijske tehnike separacije so ena najučinkovitejših možnosti za analizo mnogih vzorcev. Temeljijo na principu elektroforeze, ki je gibanje nabitih delcev v raztopini pod vplivom električnega polja. Obsegajo več različnih tehnik, ki se v večini primerov izvajajo z enakim instrumentom, to je kapilarno elektroforezo, spreminjajo pa se uporabljeni pufri ali polnilo v kapilari. S spreminjanjem teh parametrov je možno ločevati tako nevtralne kot nabite molekule. Elektroforeza se največ uporablja za kiralne separacije ter v biokemiji in okoljski kemiji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2003, št. 2


Ionoselektivne elektrode

avtor: Mitja Kolar

V prispevku predstavljam zgodovinski pregled in lastnosti ionoselektivnih elektrod (ISE), ki jih uvrščamo v skupino potenciometričnih elektrokemijskih senzorjev. Poleg teoretičnih in merilnih osnov opisujem glavne potenciometrične lastnosti ionoselektivnih elektrod, nekatere površinske značilnosti in uporabnost pri določanju različnih analitov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2003, št. 2


Spomin človeštva

avtor: Jana Kolar, Matija Strlič

Od nekdaj so ljudje želeli ohraniti drobne dogodke življenja, posredovati čustva in misli. Številni zapisi, ujeti v trajne materiale, kot so kamen, keramika, pergament ali papirus, nam še danes pričajo o življenju davno preminulih civilizacij. V zadnjem tisočletju je tihi spomin človeštva zapisan na papirju. Ohranjanje teh zapisov je ključnega pomena za kulturno identiteto, razumevanje preteklosti in oblikovanje prihodnosti. Pripevek obravnava trajnost zapisov na papirju in možnosti dolgotrajne ohranitve.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2003, št. 2


Topnost in mešljivost

avtor: Andrej Šmalc

Z opisanim poskusom na enostaven način prikažemo empirično pravilo, da se »podobno raztaplja v podobnem«. Bakrov(II) klorid se ne raztaplja v ogljikovem tetrakloridu, medtem ko je v vodi dobro topen, nasprotno pa je jod v vodi le slabo topen, odlično pa se raztaplja v ogljikovem tetrakloridu.
Poskus je vključen v redni program Šole eksperimentalne kemije, ki jo prireja Institut »Jožef Stefan« za srednješolce, in je primeren za pouk kemije pri obravnavi snovi in njihovih lastnosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2003, št. 1


Uvajanje sistema kakovosti in akreditacija kemijskega laboratorija po standardu ISO/IEC 17025

avtor: Andreja Drolc, Milenko Roš, Magda Cotman

V prispevku je opisan sistem obvladovanja kakovosti v kemijskem analitskem laboratoriju, ki ustreza zahtevam standarda ISO/IEC 17025. Prikazana je struktura standarda, navedene in opisane pa so tudi zahteve standarda v posameznih poglavjih. Na primeru je opisana pot vzorca skozi laboratorij od naročila stranke do izdanega poročila. Na koncu je predstavljen še uraden postopek za pridobitev akreditacije po standardu ISO/IEC 17025.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2003, št. 1


Hialuronska kislina

avtor: Elizabeta Tratar Pirc

Hialuronska kislina (HA) je naraven biopolimer, ki ima veliko pomembnih bioloških funkcij. Biološka aktivnost HA molekule je močno odvisna od konformacije v kateri se nahaja veriga. Vezava kationa na polimerno molekulo najbolj spremeni njeno konformacijo.
Sestavek zajema predstavitev, lastnosti in interakcije s kovinskimi ioni.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2003, št. 1


Kloramfenikol v mleku

avtor: Iztok Devetak

Kloramfenikol sodi med protimikrobne snovi, ki jih v medicini uporabljajo kot zdravila za zdravljenje infekcijskih bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Obstaja veliko različnih protimikrobnih snovi za zdravljenje različnih bolezni, vendar pa morajo znanstveniki vedno znova razvijati nove. Nekatera tovrstna zdravila, čeprav so učinkovita, povzročajo hude stranske učinke, na druga pa postanejo bakterije lahko odporne. V članku je prikazan pomen teh naravnih, polsintetičnih ali sintetičnih snovi za medicino.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2003, št. 1


Molska prostornina in normalni pogoji

avtor: Nataša Bukovec

Na vprašanje, kaj je molska prostornina, je pogost odgovor:
Molska prostornina je 22, 4 L katerega koli plina pri normalnih pogojih.
Ali je to pravilen odgovor? Žal ne.
Pravilen odgovor je: Molska prostornina je prostornina 1 mol katerega koli plina.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2003, št. 1


Raztapljanje in kako ga razlagamo

avtor: Dušan Krnel

Za raztapljanje uporabljamo več različnih razlag, odvisno od starosti učencev pa tudi od vrste raztopin. V prispevku so podani pregled različnih razlag, zgodovinski pregled razumevanja raztapljanja in povezave z napačnimi razlagami, ki se pojavljajo pri učencih. Opisan je delčni model snovi kot pripomoček k razumevanju raztapljanja in uporaba le-tega pri razlagah raztapljanja v učbenikih. Poudarjena je vloga učitelja pri izogibanju nastajanja napačnih pojmov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2003, št. 1


Prihodnost Evropske unije, okolje in trajnostni razvoj

avtor: Vida Ogorelec Wagner

Odločitve o prihodnji ureditvi Evrope bodo izjemnega pomena tako za Slovenijo kot predvideno novo članico, kot za stanje okolja v slovenskem, evropskem in globalnem prostoru. S tem v zvezi v celoti podpiramo stališča in pobude, ki jih je pripravilo osem največjih evropskih okoljskih in naravovarstvenih organizacij v skupnem dokumentu »The Future of the European Union, Environment and Sustainable Development« (Prihodnost Evropske unije, okolje in trajnostni razvoj, www.eeb.org). Organizacije so združene v neformalni koaliciji pod imenom Green 8 (G–8) in skupaj predstavljajo več kot 20 milijonov članov in simpatizerjev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2002, št. 44


Možnosti uporabe kompozitnih odpadnih materialov za zasip v rudnikih (I.)

avtor: dr. Jože Kortnik

S pridobivanjem rudnin se je ukvarjal že pračlovek. Ta dejavnost spremlja razvoj človeštva vse do današnjih dni in se bo nadaljevala, dokler bo obstajalo človeštvo. Brez pridobivanja rudnin ne bi bil možen razvoj človeka od kamene prek bronaste in železne dobe do industrijske in prihodnje (sedanje) informacijske družbe. Pretežni del industrijskih proizvodov in energije je proizveden iz rudnin, ki so pridobljene z rudarskimi metodami dela. Življenjski standard prebivalstva narašča zato je povpraševanje po vseh vrstah industrijskih proizvodov ter energiji vedno večje. Potrebe po količinah pridobljenih rudnin so iz leta v leto večje. Iščejo se nova nahajališča, primerna za množično pridobivanje rudnin, v že poznanih nahajališčih pa se uvaja visoko produktivne odkopne metode, vse z namenom znižati stroške pridobivanja. Povsod tam kjer količina in kvaliteta rudnin v nahajališču dopuščata ceneno in množično pridobivanje, je vpliv zaradi pridobivanja rudnin na okolje velik, zato bo potrebno vpeljati okolju prijazno tehnologijo pridobivanja. Povsod tam kjer rezerve v nahajališču ne omogočajo cenenega in množičnega pridobivanja in se pridobivanje opušča ter zapira rudnike, pa bo potrebno pred dokončnim zaprtjem rudnikov izvesti ustrezna sanacijska dela, da se dolgoročno prepreči vpliv na okolje zaradi rudarjenja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2002, št. 44


ISWA smernice za obratovanje deponij komunalnih odpadkov

avtor: dr. Marijan Ivanc, Klementina Hrast, dipl.ing.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2002, št. 44


Merilno-vzorčevalno mesto odpadnih tehnoloških voda v Pivovarni Union

avtor: Matej Stražiščar, univ.dipl.živil.tehnol, Andrej Perc, univ.dipl.san.ing., dr. Branko Družina

Odpadna tehnološka voda predstavlja pri onesnaževanju vodotokov ali zemljin velik problem. Tega se še posebej zavedamo v Ljubljani, ki nima centralne čistilne naprave za odpadne vode. Da bi ugotovili kakšno in s katerimi onesnaževalci onečiščeno vodo prispeva industrija s svojimi odpadnimi vodami k obremenitvi skupnih odpadnih vod mesta, je zakonodajalec že pred leti predpisal kolikšne množine odpadnih snovi so lahko v odpadnih tehnoloških vodah.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2002, št. 44


Obveznosti gospodarstva na področju ravnanja z embalažo in odpadno embalažo

avtor: Janja Leban, univ.dipl.kem.

Embalaža ima velik vpliv na obremenjevanje okolja, zaostrovanje problematike ravnanja z odpadki ter izčrpavanje zalog surovin in energije. V zadnjih letih je k izbiri embalaže pripomogel tudi zakonodajni vidik in s tem povečani stroški ravnanja z odpadno embalažo. EU postavlja stroge zahteve na področju embalaže in odpadne embalaže. K temu se je pridružila tudi Slovenija s sprejemom Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. list RS, št. 104/00 in 12/02).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2002, št. 44


Intenzivne priprave za izgradnjo TE-TO na odpadke mesta Zagreb

avtor: dr. Marijan Ivanc

Mesto Zagreb že dobrih 10 let pospešeno rešuje problematiko odpadkov za področje preko 1,000.000 prebivalcev. V sistemu integralnega gospodarjenja z odpadki poteka sanacija in posodabljanje deponije Jakuševec: ob deponiji je bila zgrajena sežigalnica PUTO za termično nevtralizacijo nevarnih odpadkov s kapaciteto 2 t/h v rotacijski peči in postavljena linija za recikliranje gradbenih odpadkov. Uvedeno je bilo intenzivno recikliranje sekundarnih surovin na virih in ekoloških otokih ter kompostiranje biorazkrojljivih odpadkov na dveh lokacijah, urejena so bila reciklažna dvorišča na 5 mestnih lokacijah, izvaja se načrtno zbiranje nevarnih frakcij iz gospodinjskih odpadkov, zelo aktivno in trajno poteka ozaveščanje prebivalstva v zvezi z reševanjem problematike odpadkov, in še bi lahko naštevali...

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2002, št. 44


Pomen zajema in čiščenja izcednih voda iz deponije komunalnih odpadkov

avtor: Željko Šorc, Andrej Perc, dr. Branko Družina

Prednostna cilja pri načrtovanju ali sanaciji obstoječih deponij, sta zbiranje in hkrati fizikalno-kemijska analiza izcednih voda. Zbrane izcedne vode je potrebno obdelati oziroma očistiti na lokaciji deponije, če to ni možno pa na drugem primernem mestu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2002, št. 44


Analiza plinov na deponijah

avtor: Marija Baras, univ.dipl.inž, dr. Andrej Holobar

Zbiranje plina in njegov nadzor je nujno potreben pri večini odlagališč. Za izvajanje meritev je potrebno na odlagališču namestiti: – cevi, – vrtine, – sonde za nadzor zemljine, – sonde na odprtini ter – izvajati monitoring emisij na površju. Za ureditev območja vrtin in predvidevanje možnih težav je potrebna pravilna interpretacija podatkov. V nadaljevanju predstavljamo, kako pravilno interpretirati podatke o plinih, izmerjenih na odlagališčih. Poleg tega pa je pomemben tudi sistem, ki je potreben za nadzor površja odlagališča.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2002, št. 43


Pomen in možnost reciklaže odpadne plastike (II.)

avtor: doc.dr. Gregor Radonjič

Uporaba polimernih materialov se v elektrotehniki in elektroniki iz leta v leto povišuje. Ker pa je tehnološki razvoj izjemno dinamičen, t.j. proizvodi imajo vse krajše življenjske dobe, je tudi njihov delež med odpadki iz leta v leto večji. Leta 1980 je plastika predstavljala 15 masnih % v proizvodih elektrotehniškega in elektronskega (EE) sektorja, leta 2000 pa se je ta delež povišal na 20 %, kar je količinsko znašalo 2.670.000 t različnih polimernih materialov v Zahodni Evropi, ki so z različnimi deleži zastopani v različnih področjih EE panoge1.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2002, št. 43


Uporabnost rastlin za odstranjevanje težkih kovin iz onesnaženih zemljin

avtor: dr. Branko Družina, mag. Katarina Prosenc

Tehnologija, ki izkorišča rastline za čiščenje in ponovno rekultivacijo onesnaženih zemljin, usedlin ali vode se imenuje fitotehnologija in je že precej stara zadeva. Procese, ki se v naravi dogajajo pri anorganskih onesnaževalcih, a tudi pri organskih substancah, to je, da jih rastline ali posrkajo in shranijo ali pa razkrojijo v nižje netoksičene molekule, bi razdelili v različne vrste, in sicer...

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2002, št. 43


Ravnanje z odpadnim blatom po biološkem čiščenju odpadnih vod v Evropi in Sloveniji

avtor: prof.dr. Viktor Grilc

Pri vseh vrstah biološkega čiščenja komunalnih in industrijskih odpadnih vod nastaja odvečno aktivno blato. Posebno silovito nastaja blato pri aerobnem čiščenju vod in sicer okoli 1–1,2 kgs.s./kg BPK5. Manjši del ga recikliramo nazaj v biološko čistilno napravo za vzdrževanje potrebne koncentracije mikroorganizmov v bioreaktorju, ostalo pa moramo na primeren, okolju prijazen in za povzročitelja ekonomsko sprejemljiv način, odstraniti. V svetu so dosedaj razvili in praktično preiskusili številne metode odstranjevanja, vendar pa so se le maloštevilne izkazale kot ekonomsko in ekološko sprejemljive. V nadaljevanju bodo najprej sistematično prikazani in v medsebojni primerjavi predvsem postopki, ki se uporabljajo v državah Evropske unije, nato pa bo prikazano stanje nastajanja in ravnanja v Sloveniji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2002, št. 43


Stabilnost odlagališč odpadkov

avtor: doc.dr.Jakob Likar

V preteklosti se je največkrat odlagalo odpadke na neprimernih in nezaščitenih tleh, odpadki niso bili pravilno vkopani in deponije so bile pogosto na robu stabilnosti. Tudi načrtno raziskovanje temeljnih tal za potrebe hidrogeoloških in geotehničnih presoj, ki danes predstavljajo osnovo za kvalitetno in sodobno načrtovanje odlagalščœ odpadkov,ni bilo izvajano. Zahteve po poprejšnjih raziskavah so danes postavljene relativno ,visoko in vsekakor vplivajo na nadaljni razvoj tehnoloških postopkov odlaganja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2002, št. 43


SEP-pollution 2002

avtor: Nejc Zakrajšek

Od 20. do 23. marca je v Padavi potekal tradicionalni sejem eko tehnologij in opreme SEP pollution 2002. Na sejmu, ki ga je obiskalo okoli 22.000 obiskovalcev, se je na 90.000 m2 razstavnih površin predstavilo veš kot 700 podjetij iz Italije, Nemčije, Avstrije in Švice...

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2002, št. 42


Register emisij EPER-sistemi ravnanja z okoljem do dovoljenj IPPC

avtor: Janja Leban, univ.dipl.kem.

Decembra 2001 sta začela veljati Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. list RS, št. 106/01) in Pravilnik o spremembah pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. list RS, št. 99/01). Viri onesnaževanja, za katere se zahtevajo dodatni parametri, so povzeti po direktivi 96/61/EC o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja (Integrated Pollution Prevention and Control – direktiva IPPC); s sprejemom teh pravilnikov se v slovenski pravni red postopno prenašajo zahteve direktive IPPC.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2002, št. 42


Razvoj okolju prijaznih izdelkov bele tehnike

avtor: Vilma Fece

Razvoj izdelkov bele tehnike temelji na osnovi najsodobnejših oblikovnih in ergonomskih ter najmodernejših konstrukcijskih in tehnoloških rešitev. V razvojni fazi se v največji možni meri upošteva načelo vgrajene najboljše kakovosti ter okoljevarstveni spekt.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2002, št. 42


Stanje in trendi incineracije odpadkov v EU

avtor: dr. Marijan Ivanc

Incineracija ali po domače sežiganje odpadkov je postala nepogrešljivi člen v integralnem gospodarjenju z odpadki in sestavni del strategije držav EU ter politike trajnostnega razvoja. Kljub temu je med prebivalci še vedno veliko skeptičnosti in nezaupanja, ki zaradi enostranskih informacij večkrat zraste do brezkompromisne opozicije brez prostora za pametno dokazovanje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2002, št. 42


Pomen in možnost reciklaže odpadne plastike (I.)

avtor: doc.dr. Gregor Radonjič

Za predelavo odpadne plastike obstajajo različne tehnološke možnosti. V razvitih državah se količine predelane odpadne plastike v različnih sektorjih z leti povečujejo, na kar vpliva vedno ostrejša zakonodaja ter tehnološki razvoj naprav in izboljševanje ravni kakovosti regeneratov. Mehansko recikliranje plastike ne more biti uspešno brez istočasnega razvoja trga za proizvode iz takšnih materialov. V Sloveniji poteka recikliranje plastike še vedno v omejenem obsegu, čeprav je pričakovati, da se bodo zaradi sprejetih okoljskih zakonskih in podzakonskih aktov količine le-te s prihodnjimi leti povečevale. V prispevku, ki je razdeljen v dva dela, so poudarjene perspektive mehanskega recikliranja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2002, št. 42


Komunalni odpadki-prilagajanje slovenske evropski statistiki

avtor: mag. Mojca Žitnik

Kljub povečanim prizadevanjem za zmanjšanje nastanka odpadkov se njihove količine iz leta v leto povečujejo. Podatke o nastali količini odpadkov v Sloveniji pridobivamo s pomočjo statističnega zajema podatkov, ki pa žal ne daje ustrezne slike. Vzrokov za to je več, od različnih definicij in klasifikacij odpadkov, do neusklajenosti zbiralcev podatkov, zakonodaje, neopremljenosti odlagališč itd. Problem je tudi v časovnem zamiku med pridobivanjem podatkov in objavo statistično obdelanih podatkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2002, št. 42


Sonaravna sanacija odlagališča komunalnih odpadkov Barje-Ljubljana, nagrajena v okviru programa EUREKA

avtor: dr. Tjaša Bulc, univ.dipl.biol.

Med prednostnimi nalogami 5. in 6. Okvirnega Programa Evropske Unije ter mnogih drugih takšnih programov so v ospredju razvojno raziskovalni projekti s področja reševanja problematike vodnega okolja. Jasno so izražene potrebe po različnih tehnikah čiščenja odpadne vode za najrazličnejše namene (dezinfekcija pitne vode, dekontaminacija odpadne vode industrij, kondicioniranje vode za ponovno uporabo, čiščenje meteorne vode in površinske vode s cestišč pred njihovim izpustom, itd.).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2002, št. 42


Zavarovanje pri ekoloških nesrečah

avtor: Mihael Ferlan

Predstavitev in nasveti glede zavarovanja v primerih ekoloških nesreč.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2002, št. 41


Vrednotenje regijskega koncepta ravnanja s komunalnimi odpadki (III.)

avtor: Janez Ekart

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2002, št. 41


Strategija ravnanja z embalažo in odpadno embalažo v prilagoditvenem roku

avtor: Dušan Marc

Slovenija je s sklenitvijo EU sporazuma sprejela tudi temelje okoljevarstvene politike EU in se zavezala, da bo vzpostavila inštrumente za njeno uveljavljanje. To zahteva aktivno spremljanje sprejemanja novih okoljevarstvenih zahtev znotraj EU in vgraditev teh zahtev v slovenski pravni sistem pa tudi dograjevanje institucionalnega sistema za prenos teh zahtev v prakso.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2002, št. 41


Termična obdelava pomij-tehnologija, ki je pri nas še novost

avtor: Aleš Lipko

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2002, št. 41


Novoletno obarvana kemija

avtor: Mariza Skvarč, Andreja Bačnik, Anita Poberžnik

December je zadnji in prav poseben mesec v letu; prednovoletni car, pricakovanje in pravljicno vzdušje se
pritihotapi tudi med šolske klopi. Ucitelji se pogosto pritožujejo, da so zadnje ucne ure v decembru izgubljene.
Ucenci so nemirni in težko zbrano sledijo pouku. V tem casu je zelo težko ustvariti pogoje za resno delo in realizacija
ciljev ucnih ur je pogosto vprašljiva.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2002, št. 4


Vpliv delne omejitve prometa z avtomobili v središču Ljubljane na kakovost ozračja: Intenzivne meritve koncentracije aerosolskega črnega ogljika in pregled splošnega stanja kakovosti ozračja v Ljubljani med 18. in 24. septembrom 2001

avtor: Mirko Bizjak, Danica Bizjak, Tanja Cegnar, Maja Kavčič, Anton Planinšek

Kemijski inštitut v Ljubljani se je pridružil aktivnostim v zvezi z evropskim dnevom brez avtomobila, ki se je v Ljubljani odvijal v petek, 21., in v soboto, 22. septembra 2001, z organiziranjem merilne akcije ugotavljanja onesnaženosti zraka s crnimi delci (angl. aerosol black carbon – BC, crni ogljik – CO, saje) v dneh od 19. do 24. septembra 2001. Na 4 tockah v središcu Ljubljane je namestil avtomatske merilnike CO (aethalometre), ki so beležili koncentracijo s 5-minutno casovno bazo v obdobju pred in med zaporo prometa ter po njej v središcu mesta.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2002, št. 4


Akrilamid – spojina, ki je razburkala strokovno in laično javnost

avtor: Stojan Kostanjevec

V zadnjih mesecih je tako strokovna kot laična javnost z zanimanjem spremljala razprave o rezultatih analiz hrane, ki so pokazali, da škrobnata živila, toplotno obdelana pri visokih temperaturah, vsebujejo večje količine akrilamida. Članek obravnava kemijske lastnosti akrilamida in njegovo uporabnost v industriji. Predstavljeno je tveganje, ki ga za zdravje ljudi predstavlja akrilamid.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2002, št. 4


Uporaba sodobnih pripomočkov v pedagoškem procesu

avtor: Majda Krajnc

V prispevku je predstavljenih nekaj pripomockov, ki obogatijo vsebine predmetov in olajšajo komuniciranje študentov in predavateljev. Kar nekaj predavateljev na fakultetah še vedno ne komunicira s svetom preko medmrežja in nima svoje domace strani, s katero bi se predstavili širšemu in ožjemu obcinstvu. Prav tako jih le nekaj pri predavanjih uporablja sodobne nacine predstavitve snovi npr. z racunalniškimi programi, racunalniškim projektorjem (top) in prenosnim osebnim racunalnikom (laptop). Študentje se povsod ne seznanijo z razpoložljivo programsko opremo, ki jo uporabljajo v svetu in je zlahka dosegljiva tudi nam. Predstavljenih je nekaj primerov uporabe sodobnih pripomockov in programske opreme, ki jih uporabljamo pri predmetih
Procesne bilance in Sinteza procesov na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2002, št. 4


Kemijski eksperimenti s pomočjo medmrežja

avtor: Magda Žužek

Nove možnosti ucenja in poucevanja kemije se odpirajo tudi na medmrežju. Toa vsebuje veliko spletnih strani, katerih vsebina je povezana s kemijo, relativno malo pa je strani s predstavitvijo kemijskih eksperimentov. Na tem mestu bo predstavljena zgradba ene teh strani, posvecena organski kemiji. Te so na medmrežju še posebej redke. Ostale spletne strani bodo opisane krajše, in ocenjene bodo tudi možnosti njihove uporabe.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2002, št. 4


Plamenske reakcije

avtor: Katarina S. Wissiak Grm

Eksperiment plamenske reakcije lahko v osnovni šoli uporabimo za predstavitev izbranih elementov periodnega sistema. Učenci lahko z aktivno obliko učenja preko demonstracijskega eksperimenta spoznajo različno barvo plamena in jo povežejo s prisotnostjo različnih kationov elementov oziroma spojin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2002, št. 3


Sonokemija-uporaba ultrazvoka pri kemijskih reakcijah

avtor: Matjaž Kristl, Miha Drofenik

Ultrazvok povzroča kemijske reakcije preko procesa akustične kavitacije, ki zajema nastajanje, rast in implozivno porušitev plinskih mehurčkov v tekočini. Prvi del prispevka podaja nekaj osnovnih informacij o ultrazvoku in sonokemiji, medtem ko so v drugem delu opisani nekateri izbrani eksperimenti. Med njimi je na kratko predstavljena prva sonokemijska sinteza nanokristaliničnega FeS z reakcijo med Fe2(CO)9 in elementarnim žveplom.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2002, št. 3


Medlaboratorijska preskušanja v kemiji

avtor: Nineta Majcen

V prispevku je na kratko prikazana zgodovina meroslovja ter njegova vloga in pomen v globalizacijskem veku. Natančneje so opisane zahteve in izzivi s področja merjenj v kemiji, s katerimi se soočajo strokovnjaki, ki načrtujejo nove proizvode, nadzorujejo kakovost hrane, krme in okolja ter ugotavljajo izvor dobrin, zdravniki, ki se odločajo o načinu zdravljenja bolnikov, pa tudi izvedenci sodne medicine. Glede na to, da so se na področju kemije pričela organizirana in sistematična usklajevanja pristopov k merjenju šele pred nekaj leti, čaka še mnogo opravil, tako na nacionalnem nivoju, kot tudi na mednarodni ravni. Za mednarodno usklajeno delovanje in medsebojno priznavanje rezultatov so še posebej aktualna vprašanja sledljivosti kemijskih meritev in ovrednotenje njihove merilne negotovosti, validacija analitskih (merilnih) postopkov, načini zagotavljanja kakovosti dela v analitskih laboratorijih ter vloga in pomen sodelovanja laboratorijev v medlaboratorijskih preskušanjih (De Bievre, 2001).

Prav slednje je v tem prispevku podrobneje opisano. Predstavljeni so tudi rezultati sodelovanja slovenskih analitskih laboratorijev v mednarodnem programu IMEP® (International Measurement Evaluation Programme), ki ga že več kot desetletje redno organizira in strokovno vodi Inštitut za referenčne materiale in meritve Združenega raziskovalnega centra Evropske komisije (IRMM-JRC-EC).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2002, št. 3


Polielektroliti

avtor: Ksenija Kogej

Polielektrolit je splošen izraz za vse polimerne snov, ki v vodnih raztopinah disociirajo na velike poliione in ekvivalentno množino majhnih nasprotno nabitih protiionov. V prispevku so predstavljeni nekateri najbolj tipični naravni in sintetični polielektroliti ter njihove najpomembnejše značilnosti. Lastnosti polielektrolitov v vodnih raztopinah so primerjane z lastnostmi nevtralnih polimerov in hkrati z lastnostmi sorodnih enostavnih elektrolitov. Svojstveno obnašanje polielektrolitov je posledica visokega elektrostatskega potenciala ob poliionu, ki v svojo bližino pritegne precejšen del prostih protiionov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2002, št. 3


Prepoznavanje virov klorida v slovenskih površinskih vodah

avtor: Drago Kočar, Dušan Strmčnik, Andrej Nemarnik, Nataša Gros

Kloridne ione v površinskih vodah lahko povežemo z različnimi dejavniki, tako naravnimi kot antropogenimi. Kloridni ioni sami po sebi niso toksični, vendar ima lahko povišana koncentracija le-teh negativen vpliv zlasti na rastlinstvo določenega območja. Za pravilno razlago rezultatov o koncentraciji kloridnih ionov v površinski vodi moramo dobro poznati okoliščine in dejavnike, ki lahko vplivajo na pojav klorida v vodi. V prispevku bomo soočili razlage rezultatov za določitev kloridnih ionov v vzorcih vod iz rek Ledave, Hublja in Rižane, ki so jih v okviru svojih projektnih nalog “Onesnaženje reke X in njenih pritokov” dobili študentje univerzitetnega študija kemije pri predmetu Kemija in analiza vod. Na teh primerih bomo pokazali, da končni cilj analize res ni rezultat, temveč njegova postavitev v realen kontekst in odgovor na realno vprašanje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 2002, št. 3


Aluminijska industrija in skladnost z okoljskimi predpisi

avtor: Marko Homšak

V prispevku bomo prikazali večino pomembnih okoljskih vidikov v aluminijski industriji. Proizvodnja primarnega aluminija v Kidričevem je vezana na evropsko smernico o celovitem preprečevanju onesnaževanja in nadzoru (IPPC) alt_gr_f1alt_gr_g, ki je zelo kompleksna. Proizvodnja aluminija in proizvodi zahtevajo primerjavo skladnosti s predpisi pri nas in v Evropski uniji, in to na področjih emisij v zrak, ravnanja z odpadki, porabe energije in emisij v vode ter primerjavo med različnimi vrstami procesov in tehnologij alt_gr_f2alt_gr_g.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2002, št. 2


Določanje kinetike kemijskih reakcij

avtor: Majda Krajnc

V prispevku so predstavljene nekatere kemijske reakcije ter njihov pomen v praksi. Podane so osnove določanja kinetike, s katero opišemo hitrost kemijskih reakcij. Poudarjena je razlika med pojmoma hitrost presnove in hitrost kemijske reakcije. Na dveh enostavnih kemijskih reakcijah so prikazane možnosti določanja enačbe hitrosti reakcije. Bralec spozna, da je določanje kinetike kemijske reakcije povezano z uporabo raznih analiznih metod, na osnovi katerih dobimo pomembne eksperimentalne podatke. Z njimi določimo enačbo hitrosti reakcije pri določenih pogojih. Poudarjeni so dejavniki, ki vplivajo na hitrost reakcije, še posebej koncentracija reaktanta in temperatura. Pri določanju pomembnih veličin so uporabljene različne grafične in numerične metode.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2002, št. 2


Zemlja v vesolju 1.

avtor: Janez Strnad

Od odlikovanega telesa v središču vesolja je Zemlja z razvojem astronomije in astrofizike postala razmeroma nepomembno drobno telo v vesolju. Vseeno je to edino tako telo, za katerega vemo, da sta se na njem razvili življenje in civilizacija. Zemlja je povezana z vesoljem, predvsem z njegovim bližnjim delom, Osončjem, s katerim izmenjuje sevanje in snov. Razvoj vesolja in Osončja v preteklosti je pripeljal do sedanjih razmer na Zemlji in razvoj Sonca bo določal njeno prihodnost. V zadnjem času ljudje s svojimi dejavnostmi vplivamo na razmere na Zemlji. Posebni položaj Zemlje naj spodbudi našo skrb za okolje. Pri tem je smiselno izhajati iz naravoslovnega stališča, ki je skupno vsem znanostim o naravi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2002, št. 2


Interaktivno učenje organske kemije na medmrežju

avtor: Mojca Fir

V prispevku predstavljamo nekatere primere konceptualnih vprašanj, ki omogočajo preverjanje razumevanja fizikalnih in kemijskih sprememb pri študentih in njegov razvoj. Naše izkušnje kažejo, da je razumevanje lastnosti snovi in snovnih sprememb na mikro ravni (ravni delcev) tudi pri študentih še vedno nezadovoljivo. Pri tem je še posebej pomembno poudariti pomen enostavnih slikovnih predstavitev delcev in modelov snovi za boljše razumevanje zgradbe snovi, njihovih lastnosti in snovnih sprememb.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2002, št. 2


Rezultati spremljave pouka kemije v prenovljenih gimnazijskih programih

avtor: Zdenka Keuc

Rezultati spremljave poka kemije v prenovljenih gimnazijskih programih za obdobje od 1998 – 2001 kažejo, da želena razbremenitev učnih načrtov in drugih ciljev kurikularne prenove v celoti ni uspela. Realizacija ciljev jedrnih vsebin se giblje med 50 – 100 % in v izbirnem delu le 30 %. Pri pouku kemije prevladuje frontalna oblika dela in metoda razlage ter neproblemsko voden pouk, ki je premalo vpet v vsakdanje izkušnje dijakov. Posledica je nizka aktivnost in motiviranost dijakov ter visoka storilnostna naravnanost njihovih učiteljev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 2002, št. 1


Kemija v devetletni osnovni šoli

avtor: Mariza Skvarč

V prvem letu pouka kemije v 8. razredu devetletne osnovne šole je bil opazen napredek in pozitivne spremembe pri naslednjih elementih, ki jih izpostavlja kurikularna prenova: aktivno vključevanje učencev v proces učenja, večja pestrosti učnih metod in oblik, povezovanje znanja znotraj predmeta in med predmeti (v glavnem naravoslovnimi), poudarjanje uporabne vrednosti znanja in razvijanje celovite učenčeve osebnosti. V praksi še ni zaživelo ciljno načrtovanje pouka, timsko delo učiteljev, predvsem v smislu medpredmetnega načrtovanja in izvajanja pouka, in vključevanje takšnih načinov preverjanja in ocenjevanja, ki bi ustrezale spremembam na področju poučevanja in učenja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 2002, št. 1


Položaj kemije v prenovljenih srednjih strokovnih in poklicnih šol

avtor: Anita Poberžnik

Od leta 1996 do 2001 sta bila sprejeta 102 različna programa srednjega strokovnega in poklicnega
izobraževanja. Glavna cilja prenove na tem področju sta razbremenitev učnih načrtov in bolj ustrezno razmerje med splošno-izobraževalnim, strokovno-teoretičnim in praktičnim znanjem. Snovalci prenovljenih programov so velik delež znanj naravoslovnih predmetov poskušali integrirati v strokovno-teoretične predmete, medtem ko znanja družboslovnih predmetov ostajajo v predmetnikih kot samostojne enote. V posameznih programih je proces integracije pogosto premalo strokovno in premalo utemeljeno izpeljan. V nekaterih primerih ne gre za integracijo, ker se cilji in znanja ne dopolnjujejo in nadgrajujejo. Negativen odnos do znanja naravoslovja nikakor ni opravičljiv, dijaki morajo imeti možnost pridobiti del teh znanj na vseh stopnjah izobraževanja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 2002, št. 1


Gnojenje in obremenjevanje okolja

avtor: Janez Sušin

Uporaba živinskih in mineralnih gnojil na kmetijskih zemljiščih je eden izmed možnih virov obremenjevanja okolja. Prispevek prikazuje nekatere negativne posledice uporabe gnojil v kmetijstvu. Predstavljen je vpliv uporabe gnojil na stopnjo oskrbljenosti tal s fosforjem, kalijem in dušikom ter vpliv uporabe gnojil na izpuste toplogrednih plinov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 2002, št. 1


Nanotehnologija in materiali prihodnosti

avtor: Daniel Vrbanič, Polona Umek

Nanotehnologjii napovedujejo, da bo zvezda nove industrijske revolucije v naslednjih desetletjih in da bo spremenila naša življenja v večji meri, kot jih je silicijeva mikroelektronika v 20. stoletju. Ogljikove nanocevke naj bi igrale vodilno vlogo v prihajajoči revoluciji, vendar le, če bo mogoče izkoristiti njihove izjemne električne in mehanske lastnosti, ki presegajo doslej znane materiale. Te lastnosti so velika električna prevodnost, edinstvena struktura, dokajšnja kemijska inertnost in stabilnosti ter velika trdnost, kar jih uvršča med najmočnejše znane materiale; to vsekakor ni slabo za strukture, ki merijo le nekaj nanometrov. Vse to kaže na možnost različnih aplikacij, ne le zaradi njihovih izrednih lastnosti, temveč tudi zaradi primerne velikosti, ki omogoča preučevanje kvantnih pojavov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 2002, št. 1


Vrednotenje regijskega koncepta ravnanja s komunalnimi odpadki (II.)

avtor: Janez Ekart

Zaradi nesorazmerja med besedilom in slikami smo članek Vrednotenje regijskega koncepta ravnanja s komunalnimi odpadki razdelili v tri dele. V tej otevilki so objavljene slike, ki se nanašajo na besedilo v I. delu prispevka. Za neprijetnosti se opravičujemo avtorju in bralcem. Uredništvo

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2001, št. 40


Čiščenje s suhim ledom-čista tehnologija

avtor: Čistilni servis Jože Meh

Ker se podjetje Čistilni servis Jože Meh pri opravljanju čiščenja nenehno srečuje s problemi varovanja narave in hkrati učinkovitim čiščenjem v industriji, je svojo ponudbo specialnih strojnih čiščenj dopolnilo z učinkovito in okolju prijazno metodo čiščenja – čiščenje s suhim ledom.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2001, št. 40


Delavnice o onesnaženih zemljinah

avtor: dr. Branko Družina

Švicarsko ministrstvo za okolje (SAEFL – Swiss Agency for the Environment, Forests and Landscape) je v Ženevi, pred meseci organiziralo 5. srečanje – delavnico z naslovom »(Ad Hoc International Working Group on Contaminated Land)«. Več....

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2001, št. 40


Incineracija odpadkov na Švedskem

avtor: dr. Marijan Ivanc

V preteklem letu je v Sloveniji potekal zelo intenziven javen dialog preko različnih medijev o incineraciji ali po domače rečeno sežiganju odpadkov. Dialog je bil žal le redko oprt na verodostojne podatke, prevladovale so polresnice, iz konteksta iztrgani in prirejeni podatki, neredko kdaj tudi nizki udarci brez vsakih argumentov. Kdor je bolj sistematično zasledoval to tematiko, je verjetno opazil avtorjev prispevek, ki naj bi nepristransko in celovito prikazal vlogo incineracije odpadkov v sodobnem integralnem gospodarjenju z odpadki, trajnostnem razvoju in strategiji EU.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2001, št. 40


Evropski parlament in problem zaloge pesticidov s pretečenim rokom

avtor: dr. Branko Družina

V reviji Gospodarjenje z odpadki (glej letnik 10, št. 38, maj 2001) smo poročali o Sporočilu 6. mednarodnega Foruma o HCH in pesticidih. V tem prispevku smo opisali povzetek sporočila Foruma, ki je bil od 20. do 22. marca letos v poljskem mestu Poznan. Vodstvo Foruma je sklenilo, da z omenjeno problematiko seznanijo Odbor za okolje, javno zdravje in potrošniško politiko pri Evropskem parlamentu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2001, št. 40


Razmah eko-dejavnosti v Evropi

avtor: mag. Renata Slabe-Erkar

V preteklem desetletju so v Evropski uniji dokazali, da ne obstaja neizogibno nasprotje med gospodarskim razvojem in varstvom okolja. Pravzaprav gresta ta dva cilja z roko v roki, kajti investicije v tehnološke izboljšave povečujejo učinkovitost, preprečujejo novo onesnaževanje in popravljajo okoljsko škodo. Po podatkih Eurostat dosegajo izdatki za varstvo okolja v Evropski uniji 1 do 2 odstotka BDP. V večini držav oelanic so izdatki privatnega sektorja vsaj tolikšni kot izdatki javnega sektorja. Po zadnjih podatkih je 40 % izdatkov povezanih s področjem kakovosti vode, 28 % s področjem ravnanja z odpadki in 18 % s področjem zmanjšanja onesnaževanja zraka.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2001, št. 40


Božični ognjemet

avtor: Katarina S. Wissiak Grm, Saša A. Glažar

Z opisanim eksperimentom lahko predstavimo kataliticno oksidacijo amoniaka na spektakularen nacin. Ucenci lahko opazujejo nastajanje iskric, ko v buco s parami amoniaka damo katalizator kromov(III) oksid. Zelo živahen eksperiment, primeren kot motivacija pri spoznavanju kemijskih sprememb pri naravoslovju in kemiji v osnovni šoli. Predvsem pa je primeren pri obravnavi kemijskih sprememb v 1. in 2. letniku srednje šole, pri obravnavi kroma in njegovih spojin. Eksperiment lahko povežemo s termicnim razpadom amonijevega dikromata(VI), pri katerem dobimo kromov(III) oksid, ki ga nato uporabimo kot katalizator pri opisanem eksperimentu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2001, št. 4


Poučevanje osnov kromatografije

avtor: H.I. Simčič, M. Slatinek Žigon

Na osnovi ucenja ob izvajanju (v angleškem jeziku uporabljajo izraz: learning by doing) ucenci lahko osvojijo osnovne strokovne izraze, ki se uporabljajo na podrocju (planarne) kromatografije.
Metoda temelji na zelo preprostem poskusu, ki ga je mogoce izvajati na šolski klopi v obicajni
(nespecializirani) ucilnici. Pripomocki za izpeljavo poskusa so preprosti, lahko dosegljivi in poceni. Snovi, ki jih uporabimo, so zdravju neškodljive. Pri poskusu ne nastajajo odpadki, ki bi obremenjevali okolje.
Dijaki po navodilih ucitelja na zacetku ucne ure izvedejo nekaj preprostih operacij. Ucitelj vodi in usmerja dijake tako, da ob opazovanju poskusa spoznajo in osvojijo osnovne strokovne izraze, ki se uporabljajo v kromatografiji.
Poskus traja približno 25 do 30 minut, kar ustreza izvedbi v okviru ene ucne ure.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2001, št. 4


Alkaloidi v koži dvoživk

avtor: Marjana Zajc

V dvoživkah je cela vrsta biološko aktivnih spojin, kot so amini, peptidi, proteini, steroidi, tetrodotoksini ter vodotopni in lipofilni alkaloidi. Alkaloide v strupenih žabah že skoraj 40 let proucuje John W. Daly s sodelavci v Laboratoriju za bioorgansko kemijo na National Institutes of Health, Bethesda, ZDA.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2001, št. 4


Zloraba naravoslovnega znanja

avtor: Iztok Devetak

V članku je predstavljeno potencialno biološko in kemično orožje. Na srečo se uporaba tovrstnega orožja v zgodovini ni pojavila velikokrat, vendar pa z naraščanjem terorističnih groženj, nevarnost uporabe narašča. Pomembno je, da učitelji biologije in kemije v osnovi in srednji šoli poznajo določene agense množičnega uničevanja, da z njimi seznanijo tudi svoje učence in dijake ter s tem ustrezno razložijo informacije, pridobljene iz medijev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2001, št. 4


Vključevanje novih oblik poučevanja, preverjanja in ocenjevanja znanja v pouku kemije

avtor: Bojana Potisk

V šolskem letu 1999/2000 sem ure kemije popestrila z avtenticnimi nalogami in s tem vnesla tudi
“spremenjeno” obliko preverjanja in ocenjevanja ucencevega znanja.
Z željo, da bi ugotovila, ali je drugacen koncept ucenja in poucevanja ter v okviru tega tudi preverjanja in ocenjevanja pozitivna izkušnja za ucence, sem v šolskem letu 2000/2001 izvedla anketo. Na podlagi opravljene analize sem ugotovila, da se je s tem vloga ucencev spremenila, saj so ucenci postali soustvarjalci ciljev in vsebin ter kriticni ocenjevalci lastnih dosežkov. S tem pa se je povecala njihova odgovornost do procesa ucenja in njihovo kriticno vrednotenje samega sebe in rezultatov opravljenega dela. Pri tem pa ima pomembno vlogo ucitelj, ki s svojim pozitivnim odnosom motivira ucence in jih vodi po poti raziskovanja še neodkritih podrocij, ki se skrivajo v vsakem posamezniku.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2001, št. 4


Okolje – delovno in naravno

avtor: dr. Rok Rotar

Beseda okolje v razvitem svetu ne pomeni samo teženj ljudi po kvalitetnem bivanju, ampak vse bolj tudi težo pri finančni oceni podjetja. Ameriški način gledanja: obvezen del poročila o finančnem poslovanju podjetja so dobiček, razvoj podjetja in okoljski vidik podjetja. Evropska skupnost je z uvajanjem 6. okoljskega akcijskega programa tudi formalno dala težo temu področju, ki ga z lastnim zgledom podpirajo predvsem Skandinavske države (uporaba obnovljivih virov energije...). Evropska skupnost je pohvalila Slovenijo kot prvo kandidatko z zaključenimi pogajanji na področju okolja, po drugi strani pa smo okolje ljudje. Nazoren primer je kopanje proda v Jarškem produ, opisano v Delu z dne 15.3.2001. Kraja gramoza z buldožerji, ki se že pogrezajo v zajetje pitne vode, ogroža pitno vodo naše prestolnice in to že kar nekaj časa (izdanih je preko 2000 odločb inšpektorjev).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2001, št. 39


Borza odpadkov pri GZS

avtor: Jurij Šeme, univ.dipl.inž.

Mnogi odpadki, ki nastajajo pri najrazličnejših človekovih dejavnostih, so pogosto koristni materiali za nekoga drugega, ki jih lahko torej rabi kot sekundarne surovine. S tem ko prvotnemu imetniku tak material predstavlja breme, ki se ga želi znebiti, pomeni drugemu vhodni material za njegovo proizvodnjo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2001, št. 39


Ovrednotenje različnih in-situ tehnologij za čiščenje kontaminiranih zemljin

avtor: dr. Branko Družina

Čiščenje vseh kontaminiranih področji v Evropi bi finančno stalo več kot je bruto nacionalni proizvod vseh evropskih držav. Države kandidatke za članice Evropske zveze so često obremenjene s stroški, ki so jih nasledile zaradi poprejšnjega dolgoročnega industrijskega in vojaškega onesnaževanja. Istočasno pa naraščanje širjenja uporabe področji za odlaganje odpadkov pomeni tudi naraščanje naše dediščine onesnaževanja. Pri onesnaženi podtalnici tudi odlaganje odpadkov na odlagališčih ne reši tega problema. Žal je tudi uporaba najmodernejših tehnologij sanacije podtalnic, ki zahtevajo velika sredstva, omejena z ekonomsko-finančnimi zmožnostmi novih lastnikov ali z denarjem davkoplačevalcev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2001, št. 39


Kako lahko sami pripomoremo k zmanjševanju notočkovnega onesnaževanja voda

avtor: mag. Alenka Šajn Slak

Pri gospodarjenju z vodami se veliko dogaja: v Sloveniji sprejemamo Zakon o vodah in pripravljamo načrte upravljanja povodij, nedavno je bila sprejeta Evropska okvirna direktiva o vodah, ki jo moramo izvajati tudi pri nas. Skupni cilj novih pravnih podlag je preprečevanje slabšanja stanja in onesnaževanja površinskih in podzemnih voda, da se doseže dobro ekološko stanje vodnih ekosistemov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2001, št. 39


Ozaveščanje mladine na vrhniškem centru za ravnanje z odpadki

avtor: Jernej Fefer

Zadnje čase se v medijih pogosto pojavlja beseda ozaveščanje. Povezana je z različnimi področji, največkrat pa jo slišimo v zvezi z ekološkim obnašanjem in varstvom okolja. Predpisi, ki jih je država zaradi vključevaja v Evropsko skupnost sprejela v zadnjih letih, nas silijo, da začenjamo spreminjati miselnost pri ravnanju z odpadki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2001, št. 39


Vrednotenje regijskega koncepta ravnanja s komunalnimi odpadki (I.)

avtor: Janez Ekart

Regijski koncept ravnanja s komunalnimi odpadki lahko glede na dane možnosti tehnologij ravnanja z odpadki temelji na kombinaciji posameznih načinov ravnanja z odpadki. Pri tem načeloma upoštevamo prednostni red posameznih načinov ravnanja z odpadki, ki jih predvideva EU strategija.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2001, št. 39


Termična obdelava trdnih komunalnih odpadkov in emisije snovi v zrak

avtor: Damijan Bedek, univ.dipl.inž.str.

Sežigalnice odpadkov so naprave s katerimi zmanjšamo prostornino odpadkov, jih pretvorimo v stabilne ostanke in izkoriščamo njihovo energetsko vrednost. Zaradi zmanjšanja škodljivih vplivov na okolje so sežigalnice zapletene naprave, čiščenje dimnih plinov in stabilizacija odpadkov pa drag postopek.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2001, št. 39


Načrt dela inšpekcije za okolje v letu 2001

avtor:

V nadaljevanju je prikazan načrt dela inšpekcije za okolje Inšpektorata RS za okolje in prostor. Letošnji načrt nadzora inšpekcije za okolje smo pripravili na podlagi zakonodaje EU, ki je že prestavljena v naš pravni red.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2001, št. 38


Odnos javnosti do ločenega zbiranja odpadkov v celjski regiji

avtor: Kristjan Mlinar, dipl.ekon.

Zavedanje o najširši odgovornosti posameznika do ohranitve čistega okolja, je prvi pogoj za uspešno ločeno zbiranje odpadkov. V članku je obravnavan vidik ozaveščenosti javnosti o širši problematiki komunalnih odpadkov. Odgovornost, o kateri govorimo ni stranska zadeva, ki bi se dotikala le posameznika, temveč meri na celotno družbo. Vse prej kot ne zanemarljivo dejstvo je, da lahko le s skupnimi prizadevanji ohranimo čisto okolje. Rezultati javnomnenjsko raziskave so pokazali kritično gledanje občanov na trenutno stanje okoljske problematike v celjski regiji in dovzetnost za čimprejšnje izvajanje sistema, ki bo zagotovil višjo raven kakovosti življenja občanov z minimalnimi količinami odpadkov, z nižjimi komunalnimi stroški ter vse večjo reprodukcijo uporabnih surovin. Tehnologija in napredek namreč ne narekujeta zgolj hitrejšega tempa življenja, ampak tudi čedalje večje obremenitve tako narave kot zoženja lastnega bivalnega prostora pod soncem. Slovenija, kot prihodnja članica Evropske unije, mora izpolniti vse zakonske regulative, ki jih narekuje Evropska skupnost s področja okolja. Vznemirljivo je dejstvo, da je naša država ena izmed redkih, v katerih sistem ločenega zbiranja odpadkov še ni vpeljan. Priča smo nekaterim poskusnim vpeljevalnim sistemom, ki pa v celoti še niso izpopolnjeni.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2001, št. 38


Uporaba biogenih odpadkov v kmetijstvu: stanje v Sloveniji in perspektiva

avtor: Rok Mihelič, Lili Andoljøek, Mirko Leskošek, Franc Lobnik

V Sloveniji se v skladu z državno strategijo naglo razvijata ločeno zbiranje in predelava biogenih odpadkov. Kmetijstvo in vrtičkarstvo postajata pomembna uporabnika raznih organskih gnojil in izboljševalcev tal, ki jih doslej nismo ali smo jih premalo uporabljali. V prispevku smo poskušali oceniti količino in kvaliteto biogenih odpadkov v Sloveniji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2001, št. 38


Karakterizacija onesnaženega območja in polutantov v okolju

avtor: dr. Branko Družina

Ustrezen opis množine polutantov v okolju, lastnosti zemlje, podtalnice in geokemijske lastnosti kontaminiranega področja so bistvenega pomena za določitev vhodnih parametrov za model, izbiro procesiranja in ovrednotenje učinkov. Področje proučevanja bi moralo biti primer sistematičnega vrstnega reda, da bi zagotovili potrebno stanje in pridobili manjkajoče podatke. Za oceno razkroja polutantov zaradi delovanja procesov čiščenja, moramo poznati bistvene pojave, kot so vezava in naravna biorazgradnja. Naravna biosanacija je izraz, ki se uporablja za opis naravnih bioloških procesov, ki vodijo k razkroju kontaminantov v okoljskem mediju (zemlja, voda). Ti procesi so zelo odvisni od redukcijsko-oksidacijskega potenciala, zato takšne pasove določenega področja simuliramo v laboratoriju in testiramo razpad posameznih kontaminantov. Modeliranje takšnega razpada pokaže pričakovano razprostrtost kontaminantov v podtalnici, kar je odvisno od pogojev, koncentracije, porazdelitve itd.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2001, št. 38


Strategija EU komisije za okolje za incineracijo odpadkov in izkoriščanje energije odpadkov

avtor: dr. Marijan Ivanc

Incineracija odpadkov je izredno važen faktor gospodarjenja z odpadki. Osnovna direktiva za ravnanje z odpadki (Council Directive 75/442/EEC) že predvideva incineracijo odpadkov s pogojem, da ne ogroža zdravja ljudi in/ali povzroča škodo okolju. Seveda je treba vedeti, da je incineracija le eden od razpoložljivih načinov ravnanja z odpadki. Glede na prednosti posameznih načinov ravnanja z odpadki podane v Directivi 75/442/EEC je treba vedno oceniti kako in koliko je možno uporabiti način z višjo prednostjo. Če se pokaže, da je v danem primeru najustreznejša incineracija, potem jo je potrebno izvesti čim bolj varno za zdravje ljudi in okolja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2001, št. 38


Recikliranje izrabljenih svinčevih baterij

avtor: Dimitrij Šegel

Evropska avtomobilska industrija porabi letno približno 50 milijonov svinčenih baterij. Proizvajalci baterij potrebujejo za svojo proizvodnjo več kot 550.000 ton svinca, 140.000 ton žveplove kisline in 40.000 ton plastike. Več kot 90 % vseh svinčenih baterij je bilo že vsaj enkrat reciklirano, kar jih postavlja v svetovno največkrat reciklirani produkt.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2001, št. 37


Ocena tveganja vplivov kemikalij na okolje (IV.)

avtor: dr. Branko Družina

Za ocenitev izpostavljenosti so potrebni podatki o količini substance, o uporabljenem modelu vnosa in fizikalno-kemijskih lastnostih v okolju, vključno z razkrajanjem.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2001, št. 37


Slovenija v letu 2001 opušča prodajo osvinčegega bencina

avtor: Mateja Simčič

V Sloveniji kmalu ne bo več mogoče kupiti osvinčenega bencina. Predvsem vozniki avtomobilov, starejših od deset let, ki so doslej uporabljali osvinčeni bencin, bodo po 30. juniju 2001 morali uporabljati neosvinčeni bencin z aditivi. V naši državi bo namreč od 30. junija 2001 veljala prepoved prodaje osvinčenega bencina (Super 98), od 1. januarja 2001 pa bodo dobavitelji lahko prodajali le še zaloge tega bencina.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2001, št. 37


Mag.Janez Kopač novi minister za okolje in prostor

avtor:

Konec leta 2000 je postal minister za okolje in prostor g. Janez Kopač. V uvodniku biltena Okolje & prostor je razložil glavne usmeritve svojega dela. Kot prvi cilj je omenil zakonodajo na področju prostorskega in urbanističnega načrtovanja, stavbnih zemljišč in graditve objektov, saj naj bi bilo to področje najbolj nedodelano.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2001, št. 37


Odpravljanje posledic Černobila

avtor:

Prve govorice o večjih radioaktivnih onesnaženjih življenjskega okolja v bivši Sovjetski zvezi so se na zahodu začele pojavljati že davnega leta 1957, vendar ni bilo mogoče dobiti nobenih uradnih potrditev od tedanje sovjetske oblasti. Šele po pomembnih političnih spremembah v osemdesetih letih so začeli prihajati na dan podatki o hudih ekoloških posledicah, ki jih je prinesla uporaba jedrske energije predvsem v vojaške namene. Takšen primer so bili npr. radioaktivni izpusti v vojaškem kompleksu Mayak v Uralskem gorovju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2001, št. 37


Sodobno celovito gospodarjenje z odpadki

avtor: dr Marijan Ivanc

EU strategija gospodarjenja z odpadki je zasnovana na osnovi prednostnega reda posameznih načinov ravnanja z odpadki. Ti so zapisani po prednostnem vrstnem redu: 1. Preprečevanje nastajanja odpadkov (Reduce) 2. Neposredna uporaba odpadkov (Reuse) 3. Materialna reciklaža sekundarnih surovin iz odpadkov in njihova uporaba z ustrezno predelavo. Tu je vključeno tudi kompostiranje (Recycle Materials) 4. Izraba energetske vrednosti, ki jo vsebujejo odpadki (Recycle Energy) 5. Odlaganje odpadkov na trajnih deponijah (Reject)

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2001, št. 37


Bahijska deklaracija o kemijski varnosti

avtor: Ministrstvo za zdravje

Sodelujoči partnerji pri Medvladnem forumu o kemijski varnosti (IFCS) smo se sestali na 3. forumu v
Salvadorju v Bahiji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2001, št. 3


Star poskus-nova razlaga

avtor: Dušan Krnel, Saša A. Glažar

Prispevek problematizira priljubljeni poskus, pri katerem z gorenjem sveče v zaprtem valju dokazujemo delež kisika v zraku. Čeprav poskusa v učbenikih skoraj ni več, se v šoli še pogosto izvaja. Poglavitni vzrok za spreminjanje prostornine je širjenje in krčenje plinov zaradi segrevanja oziroma ohlajanja, ne pa poraba kisika za gorenje. V podporo pravilnejšim razlagam smo razvili dva poskusa, pri katerih je izid podoben kot pri klasičnem poskusu s svečo, čeprav sveče ne uporabljamo. Tako gorenje ne more biti edini vzrok za zmanjšanje prostornine plinov v valju. Priljubljeni poskus je vir še drugih pojmovnih zmot, ki so omenjena v prispevku.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2001, št. 3


Kakovost tekočih goriv

avtor: Marta Svoljšak, Manja Moder

V prispevku so predstavljene nekatere vrste tekočih goriv in njihove lastnosti, trenutno veljavne zahteve za kakovost tekočih goriv v Sloveniji ter lastnosti, ki se določajo pri kontroli kakovosti tekočih goriv. Na koncu prispevka je na kratko predstavljen tudi Laboratorij PETROL, ki v okviru enega področja dejavnosti preskušanja redno izvaja prevzemno kontrolo goriv iz uvoza, periodično kontrolo goriv v skladiščih, monitoring kakovosti goriv na bencinskih servisih PETROL in neodvisno sodeluje pri reševanju morebitnih pritožb in reklamacij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2001, št. 3


Hipericin-neznano delovanje znane učinkovine

avtor: Tjaša Urbič

V zadnjem času je postala učinkovina hipericin, ki jo prodobivamo iz zdravilne rastline šentjanževke, spet izredno zanimiva za znanstvenike. Predmet raziskave je predvsem razlaga njenega dokazanega antivirusnega delovanja. Predvidoma deluje hipericin tudi proti virusu HIV. Nekaj ameriških raziskovalcev povezuje omenjeno aktivnost s simultanim prehodom dveh protonov preko intramolekularnih vodikovih vezi, kar naj bi vzpodbudila vidna ali UV svetloba. S pomočjo tehnike femtosekundne fluorescence so prehod sicer dokazali, medtem ko njegova povezava z omenjeno aktivnostjo še ni jasna.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2001, št. 2


Kvarjenje živil

avtor: Mija Borštnar

V prispevku obravnavamo osnovne kemijske reakcije kvarjenja v živilih: hidrolizo, oksidacijo (pod vplivom kisika O2) in neencimatsko porjavenje (Maillardova reakcija). Omenjeni so tudi ukrepi za zmanjševanje kvarjenja, vplivi na človekovo zdravje in ocenjevanje pokvarjenih živil z vidika veljavne zakonodaje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2001, št. 2


Molekularna spektrometrija

avtor: Nataša Gros

Molekularna spektrometrija je pogosto uporabljana analizna metoda. V prispevku so opisane njene osnove in pomen za kvalitativno, kvantitativno in semikvantitativno analizo različnih vzorcev. Razloženo je delovanje dveh osnovnih tipov spektrometrov, takega, ki ima monohromator in tistega, ki uporablja polihromator. Navedeni so tudi primeri sodobnih razvojnih usmeritev na področju spektrometrije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2001, št. 2


Beljakovina, ki "grozi" človeštvu

avtor: Iztok Devetak

Prionske bolezni živali in človeka ter njihovi povzročitelji so še danes, v obdobju skokovitega razvoja molekularne biologije in genetike, ovite v tančico skrivnosti. Znanstveniki si še niso edini, kaj povzroča te skrivnostne bolezni, katerih incidenca se med ljudmi počasi povečuje. Ne mine dan, da ne bi v medijih slišali ali brali, kje se je na novo pojavila “bolezen norih krav” in kakšna nevarnost okužbe obstaja, če uživamo goveje ali celo kakšno drugo meso. Prav to zasipanje medijskega sveta, ki največkrat nepopolno ali celo napačno razlaga informacije strokovnjakov, laika zmedejo in kriza govedorejcev se tudi v Sloveniji, kjer sploh še ni bilo odkrite “bolezni norih krav”, zelo povečuje. Prav zato sem se odločil, da našim učiteljem kemije in drugih naravoslovnih predmetov predstavim prionske bolezni, ki bi jih lahko uporabili za motivacijo učencev in dijakov pri obravnavanju določenih vsebin učnega načrta. V prispevku so predstavljeni danes veljavni
podatki o prionskih boleznih in njihovih povzročiteljih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2001, št. 2


Pouk kemije-popestritev dneva

avtor: Karmen Slana, Mateja Sajovec, Mariza Skvarč

V šolskem letu 1999/2000 je petinšestdeset učiteljev kemije v slovenskih osnovnih šolah z anketiranjem učencev preverjalo, kakšen je odnos učencev do kemije. Skupna analiza anketnih vprašalnikov je pokazala, da je kemija pri osnovnošolcih priljubljen šolski predmet. Glavni vzrok za priljubljenost kemije je eksperimentalno delo. Najbolj priljubljena učna oblika je skupinsko delo. Največ težav, ki jih imajo učenci pri kemiji, je povezanih z abstraktnimi pojmi, formulami, kemijskim računanjem. Učenci ne marajo izdelovanja miselnih vzorcev ter dela s tabelami in grafi, ker so s tem povezane zahtevne naloge, hkrati pa izvajajo podobne aktivnosti tudi pri ostalih
predmetih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2001, št. 2


Razumevanje fizikalnih in kemijskih sprememb pri študentih

avtor: Primož Šegedin

V prispevku predstavljamo nekatere primere konceptualnih vprašanj, ki omogočajo preverjanje razumevanja fizikalnih in kemijskih sprememb pri študentih in njegov razvoj. Naše izkušnje kažejo, da je razumevanje lastnosti snovi in snovnih sprememb na mikro ravni (ravni delcev) tudi pri študentih še vedno nezadovoljivo. Pri tem je še posebej pomembno poudariti pomen enostavnih slikovnih predstavitev delcev in modelov snovi za boljše razumevanje zgradbe snovi, njihovih lastnosti in snovnih sprememb.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2001, št. 2


Heterociklične spojine

avtor: Barabara Šket

Sestavek predstavlja enega od možnih načinov, kako v osmem razredu osnovne šole v okviru rednega ali dodatnega pouka na kratko, vendar celovito predstaviti heterociklične spojine, to za življenje zelo pomembno skupino organskih molekul.

Sestavek vključuje tudi dva eksperimenta, ki jih učitelj lahko pokaže za predstavitev fizikalnih lastnosti in kemijske reaktivnosti heterocikličnih spojin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2001, št. 1


Razvoj stekla od kamenodobnih puščic do satelitskih postaj (I.)

avtor: Sašo Šturm, Danilo Suvorov

Izvor uporabe stekla pri človeku sega daleč pred njegovo možnostjo proizvodnje. Nastanek naravnega stekla je povezan z vulkansko aktivnostjo, pri čemer se iz taline bogate s SiO2 tvori vulkansko steklo. Pod pojmom steklo v grobem označujemo delno amorfno trdno snov, anorganski produkt dobljen s taljenjem in ohlajanjem. Talina preide v trdno snov, vendar ne kristalizira (Vogel, 1985). Slednjo kamenino je mogoče zaradi značilnega školjkastega loma obdelovati v različne oblike. Ostanki orodij kamenodobnega človeka pričajo o uporabi vulkanskega stekla za izdelavo osti, puščic in različnih rezil. Prva uporaba stekla torej sega v same začetke človeške zgodovine.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2001, št. 1


Uporaba mikrovalov v kemiji

avtor: Urša Klun, Andrej Kržan

Mikrovalovi, kot vir energije so že dolgo poznani, v zadnjem času pa se njihova uporaba širi tudi v kemiji. Kemijska uporaba mikrovalov je zelo raznolika. Lahko jih uporabljamo za sušenje, ekstrakcijo ter organske in anorganske reakcije. Prednost uporabe mikrovalov je, da se reakcijska zmes segreva neposredno in material absorbira energijo po celotnem volumnu homogeno in selektivno. Zaradi takšnega načina delovanja je pogosto mogoče skrajšati čas, potreben za potek neke reakcije; tudi iz nekaj ur na nekaj minut.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2001, št. 1


Multimedijski računalniki pri pouku kemije v osnovni šoli

avtor: Karla Krajnik

Računalniki so postali pomemben pripomoček za izvajanje sodobnega pouka. Uporaba računalnikov pri kemiji lahko olajša razumevanje kemijskih pojmov. V članku so predstavljeni rezultati ankete, iz katere lahko razberemo, kakšne so materialne možnosti uvajanja večpredstavnosti s pomočjo računalnika v pouk kemije v naših osnovnih šolah, koliko izkušenj imajo učitelji kemije z uporabo računalnikov in kakšno mnenje imajo učitelji kemije o prednostih ter pomanjkljivostih uvedbe večpredstavnostnih računalnikov v pouk. Po rezultatih ankete lahko zaključimo, da imajo učitelji kemije v osnovnih šolah pozitiven odnos do uvajanja računalnikov v učni proces. Potrebno pa bi bilo bolje opremiti šole z računalniki in učiteljem zagotoviti čim širšo izbiro didaktičnih gradiv ter še bolj izobraziti učitelje za delo z računalnikom.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 2001, št. 1


Justus von Liebig (1803-1873)

avtor: Milica Slatinek Žigon

Justus von Liebig je mocno vplival na razvoj kemije in je eden najpomembnejših evropskih kemikov. Bil je profesor kemije v nemškem mestu Gießen. Tam je opravil najpomembnejša odkritja. Bil je bistroumen znanstvenik in sposoben organizator. V kemijo je uvedel nove metode poucevanja, raziskovanja in tehnologije.
Razvil je številne inovacije. Liebigu pripisujemo tudi najpomembnejšo vlogo pri razvoju kmetijstva. Razvil je teorijo o mineralnih snoveh. Mnogi njegovi dosežki so še vedno zelo pomembni. Danes je Liebigov kemijski inštitut muzej, ki je po kvaliteti uvršcen zelo visoko – glede na ostale svetovne kemijske muzeje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2000, št. 4


Tehnologija varstva okolja v farmacevtski industriji

avtor: Igor Boševski

Nastajanje odpadkov je pri proizvodnji farmacevtskih ucinkovin in izdelkov neizogibno. Pomembno je, da imamo vplive na okolje pod nadzorom in da vse emisije pred vstopom v okolje ustrezno obdelamo do stopnje, ki nima vec negativnega vpliva na zdravje ljudi in okolje. V prispevku sta opisana dva primera tehnologij, ki jih v Leku, tovarni farmacevtskih in kemicnih izdelkov, d.d., uporabljamo za obvladovanje emisij v ozracje, ter za odstranjevanje odpadkov. Biofiltracija je biološka metoda odstranjevanja neprijetnih vonjav iz odpadnega zraka. V dveh Lekovih obratih uporabljamo biofilter za preprecevanje neprijetnih vonjav, ki se širijo iz izravnalnega bazena za
odpadne vode, v tretjem obratu pa uporabljamo biofilter za cišcenje odpadnega zraka iz biosintezne proizvodnje farmacevtskih ucinkovin.
Za odstranjevanje odpadkov uporabljamo v Leku incineracijo. To je tehnologija nadzorovanega sežiga pri visokih temperaturah, s cišcenjem dimnih plinov in izrabo toplotne energije iz odpadkov. V incineratorju odstranjujemo odpadke iz proizvodnje farmacevtskih izdelkov in odpadno biomaso, ki nastane pri biosintezni proizvodnji ucinkovin. Visoke temperature sežiga, kompleksen sistem cišcenja dimnih plinov ter neprestan nadzor zagotavljajo, da incinerator ne predstavlja nevarnosti in dodatnih obremenitev za okolje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2000, št. 4


Kako učitelji kemije motiviramo dijake?

avtor: Tomaž Lapajne

Prispevek obravnava rezultate ankete, ki je spraševala po stališcih gimnazijcev o kemiji, vzrokih za (ne)priljubljenost predmeta in (ne)sodelovanje pri pouku. Obravnavani so viri motivacije in demotivacije za ucenje in sodelovanje pri pouku kemije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 2000, št. 4


Možnost okolju prijaznega razlakiranja obešal in drugih kovinskih izdelkov

avtor: mag Marinka Vovk

Podjetje Alpos ekološka peč d.o.o. v Šentjurju je edino podjetje v Sloveniji, ki nudi storitve termičnega razlakiranja obešal in drugih kovinskih izdelkov v peščeni kopeli tudi za zunanje stranke. Ekološka peč d.o.o. je del tehnološkega postopka alpoške lakirnice in omogoča sprotno razlakiranje njihovih obešal. Tehnološki postopek obžiga laka in barv je popolnoma skladen z zakonodajo in povsem prijazen okolju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2000, št. 36


GEPnet-Evropsko omrežje okolju prijaznih tehnologij

avtor:

GEPnet je informacijska mreža, (www.gepnet.org) namenjena širjenju informacij, izmenjavi izkušenj ter uporabi procesov in produktov okolju prijaznih tehnologij znotraj Evrope. Znotraj GEPneta je posebej poudarjena uporaba čistejših tehnologij, eko-učinkovitost in čistejši proizvodi ter izmenjava informacij, izkušenj in mnenj pri reševanju ekoloških problemov. Bistveni elementi GEPneta so podatkovne baze in razpravljalni forumi, kjer strokovnjaki in člani GEPneta nudijo pomoč glede ekoloških vprašanj.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2000, št. 36


Predpisi na področju ravnanja z odpadki

avtor: mag. Katja Buda

Področje ravnanja z odpadki je v strateških dokumentih ocenjeno kot eno najbolj problematičnih iz vidika varovanja okolja (Nacionalni program varstva okolja, Poročilo o stanju okolja 1995). Priprava ustrezne zakonodaje, ki bi urejala področje ravnanja z odpadki, pa je bila ocenjena kot prednostna pri reševanju nastale problematike. Prav tako se je Slovenija z odločitvijo, da se vključi v Evropsko unijo (EU) zavezala, da bo prevzela in uveljavila zakonodajo EU tudi na področju ravnanja z odpadki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2000, št. 36


Ekonomski instrumenti za spodbujanje smotrnega ravnanja z odpadki

avtor: mag. Renata Slabe-Erkar

Ekonomski instrumenti so navadno del širšega paketa političnih instrumentov za reševanje okoljskega problema. Kljub temu da je ovrednotenje učinkov posameznih instrumentov težka naloga, še posebej, ker se učinki med seboj prepletajo in so dolgoročni ter zaradi negotovosti gibanja gospodarskih kazalcev, pa različne študije ocenjujejo njihove vplive na gospodarstvo pozitivno (kljub pritiskom na inflacijo). V severno- evropskih državah so razne dajatve na področju odpadkov že običajna praksa.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2000, št. 36


Ocena tveganja vplivov kemikalij na okolje (III.)

avtor: dr. Branko Družina

Izpostavljenost pri človeku je bila v preteklosti, posebno še
v zvezi z novimi kemikalijami, določena z računanjem potencialnega vnosa. V praksi se je izkazalo, da taki izračuni
ne odražajo realnosti (glej »Ocena tveganja« II., Tabela 4).
Potencialni vnos se od dejanskega pogosto razlikuje za en
do dva reda velikosti. Zato je potrebno, kjer je mogoče, pri
ugotavljanju varnosti in ugotavljanju tveganja namesto
podatkov potencialne izpostavljenosti uporabiti podatke
dejanske izpostavljenosti. Razvoj modelnih sistemov ugotavljanja izpostavljenosti pa je še ena nujna potreba za ugotavljanje varnosti in tveganja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2000, št. 36


Pomen sežigalnic v trajnostnem gospodarjenju z odpadki in njihov vpliv na okolje (II.)

avtor: dr. Marijan Ivanc

Sodobne sežigalnice dosegajo v praksi precej nižje vrednosti od navedenih rigoroznih v Tabeli 1. To velja tudi za nedavno rekonstruirane, medtem ko sežigalnice v gradnji zagotavljajo nižje vrednosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 2000, št. 36


Stabilizacija odpadkov pred odlaganjem

avtor: Grilc Vodja

Novi Pravilnik o odlaganju odpadkov (Ur. list RS 5/2000) določa v 5. členu, da je dovoljeno odlaganje le obdelanih odpadkov. Cilj tega določila je zmanjšanje količine in nevarnosti za odlaganje namenjenih odpadkov, s tem pa minimiziranje rabe odlagališčnega prostora in onesnaževanja okolja. Obdelava (treatment) odpadka je mišljena kot vsak poseg, namenjen želeni spremembi fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti odpadka.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2000, št. 35


Srečanje NATO/CCMS skupine in novi načini odločanja v politiki varstva okolja

avtor: Branko Družina Inštitut za varovanje zdravja RS

Vsako leto se sestane skupina strokovnjakov NATO/CCMS, ki se ukvarja s tehnikami in tehnologijami čiščenja kontaminiranih zemljin in voda, da bi pregledala in predstavila rezultate študij in pilotnih poskusov novih tehnologij in načinov pri reševanju okoljevarstvenih problemov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2000, št. 35


Program za opuščanje svinca iz motornih bencinov v Sloveniji

avtor: Bojan Rode, dipl. ing.
Hidrometeorološki zavod R Slovenije

Med vsemi nevarnimi snovmi v izpuhu motornih vozil je svinec zdravju najnevarnejša sestavina. Je visoko toksična težka kovina, ki poškoduje različne organe v telesu. Najbolj značilni so škodljivi učinki na živčni sistem odraščajočih otrok, ki se pokažejo kot znižanje inteligence in zmanjševanje koncentracije ter povzročajo probleme pri učenju in vedenjske motnje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2000, št. 35


Male (hišne) čistilne naprave za odpadne vode

avtor: Anton Gantar, ENVITA d.o.o.

Odpadne vode nastajajo skoraj pri vsaki človekovi dejavnosti. Glede na vir nastanka jih delimo v glavne skupine:
– komunalne odpadne vode
– tehnoloøke odpadne vode
– izcedne vode iz deponij
– padavinske odpadne vode.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2000, št. 35


Kako zelena je cena bencinov v Sloveniji

avtor: Renata Slabe Erker, mag. Inštitut za ekonomska raziskovanja Ljublj

Taksa na emisije ogljikovega dioksida je bila v Sloveniji prvič uvedena leta 1996, in sicer v višini 1 SIT/kg ogljikovega dioksida (UL RS 68/1996). Kasneje je bila Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida večkrat dopolnjena. Med dopolnitvami in spremembami Uredbe sta najpomembnejši dopolnitvi iz leta 1998. Najprej meseca marca 1998, ko se je taksa povečala na 3 SIT/kg ogljikovega dioksida, potem pa še meseca septembra 1998, ko je bilo dodanih več oprostitev plačila in to po predmetih obdavčenja in po davčnih zavezancih (UL RS 65/1998).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 2000, št. 35


Začel je veljati nov pravilnik o odlaganju odpadkov

avtor: Dušan Marc

S sprejetjem Pravilnika o odlaganju odpadkov (Ur. l. RS, št. 5/2000) je Slovenija na področju ravnanja z odpadki naredila velik korak naprej v smeri pridruževanja EU. Pravilnik, ki je usklajen z direktivo EU o odlaganju odpadkov iz leta 1999, določa obvezno ravnanje in druge pogoje za odlaganje odpadkov ter pogoje in ukrepe v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, obratovanjem in zapiranjem odlagališč odpadkov ter po njihovem zaprtju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2000, št. 34


Ocena tveganja vplivov kemikalij na okolje (II.)

avtor: dr. Branko Družina

Toksikologija je znanstvena disciplina, ki preučuje dejanske in potencialne nevarnosti škodljivih učinkov substanc na žive organizme in ekosisteme ter mehanizme učinkov, diagnozo, preventivo in ukrepe pri zastrupitvi. Toksikologija torej obravnava oboje: merjenje in zbiranje podatkov o strupenosti v bioloških sistemih in iz tega sledečo evaluacijo in interpretacijo teh podatkov. Cilj obojega je napoved možnega tveganja za ljudi. Toksikološko testiranje kemikalij v okolju je prvenstveno usmerjeno na določanje varnih nivojev človekove izpostavljenosti strupenim kemikalijam. Meritve niso namenjene zgolj ugotavljanju strupenosti, temveč so razširjene tudi na ugotavljanje akutnosti in subakutnosti zastrupitev, kroničnih in specifičnih strupenosti, kot so rakotvornost, mutagenost, vpliv na dednost, pa tudi v zadnjem času na imunotoksikološke, nevrotoksikološke in dermalne vplive kemikalij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2000, št. 34


Raziskovalna naloga: Igrače kot odpadki

avtor: Barbara Gričnik, Šejla Murtič, Veronika Rožič

Igra je pojem, ki ga ne moremo ločiti od otroka, je del otrokovega– našega življenja. Vsi vemo, da so z igro tesno povezane igrače, ki imajo pomembno vlogo v poteku in uspehu našega razvoja. Spremljajo nas od dobe dojenčka vse do mladostnika. Igrač je na policah trgovin vedno več. S polic pridejo v naše domove, vrtce, šole, bolnišnice in še kam. Z njimi se igramo, jih po nesreoei poškodujemo, se jih naveličamo ali pa jih prerastemo. Ne glede na to, kaj naredimo z igračami, ki jih ne uporabljamo več, postanejo te sočsoma odpadek. Zaradi velikega števila igrač sklepamo, da bi jih bilo smiselno odlagati ločeno od ostalih odpadkov. Ker še nismo ničesar slišale o igračah kot odpadkih, smo se lotile raziskati to področje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2000, št. 34


Uvajanje direktive IPPC (Integrated Pollution Prevention and Control) in koncept BAT (Best Available Tecnique)

avtor: Janja Leban, dipl.ing.

Kljub spoz­na­nju, da je in­du­stri­ja v zad­njem de­set­let­ju do­se­gla iz­bolj­ša­nje, EU ugo­tav­lja, da in­du­strij­ski pro­ce­si še ved­no pris­pe­va­jo pre­cej­šen del k ce­lot­ne­mu onesna­že­va­nju v Evro­pi (to­plo­gred­ni pli­ni, ke­mi­ka­li­je, sno­vi, ki pov­zro­ča­jo za­kis­lje­va­nje, hlap­ne or­gan­ske sno­vi, od­pad­ki ...). Za­to je po­mem­bno, da se nji­hov vpliv še na­prej zmanj­šu­je. Evrop­ska uni­ja je v le­tu 1996 spre­je­la di­rek­ti­vo 96/61/EC o ce­lo­vi­tem prepre­če­va­nju one­sna­že­va­nja in nad­zo­ru, poz­na­no pod kra­ti­co IPPC (In­te­gra­ted Pol­lu­tion Pre­ven­tion and Con­trol). Cilj di­rek­ti­ve je do­se­či ce­lo­vit pri­stop k pre­pre­če­va­nju in nad­zo­ro­va­nju one­sna­že­va­nja, ki na­sta­ja pri do­lo­če­nih de­jav­no­stih, in do­se­ga­nje vi­so­ke stop­nje zaš­či­te oko­lja kot ce­lo­te. V za­ko­no­da­jo čla­nic EU je mo­ra­la bi­ti pre­ne­se­na do 30.10.1999; za no­ve ob­jek­te je za­če­la ve­lja­ti ko­nec ok­to­bra 1999, us­kla­di­tev ob­sto­je­čih ob­jek­tov z di­rek­ti­vo pa mo­ra bi­ti do­se­že­na do kon­ca ok­to­bra 2007. Slo­ve­ni­ja zah­te­va za ob­sto­je­če na­pra­ve pre­hod­no ob­dob­je šti­rih let, kar po­me­ni, da naj bi bi­la di­rek­ti­va v ce­lo­ti uve­ljav­lje­na naj­ka­sne­je do 30. 10. 2011.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2000, št. 34


Vplivi plinov iz deponij komunalnih odpadkov na okolje in ukrepi za varovanje okolja

avtor: dr. Marijan Ivanc, Klementina Hrast, dipl.ing.

Namen avtorjev tega strokovnega članka je podati osnovne informacije o nastajanju deponijskih plinov in njihovih vplivih na okolje ter potrebnih ukrepih za ustrezno varovanje okolja. Le tako je možno zahteve predpisov bolj smiselno in racionalno izpolnjevati v praksi. Te zahteve so zapisane v Pravilniku o ravnanju z odpadki (U. list RS, št. 84/98 od 11.12.1998) in Pravilniku o odlaganju odpadkov (U. list RS, št. 5/2000 od 21.1.2000). Sankcioniranje obremenjevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov in emisije deponijskih plinov pa bo opredeljeno v Uredbi o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki je v zadnji fazi priprave in bo uveljavljeno v drugi polovici leta 2000.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2000, št. 34


Kondicioniranje bazenske vode z uporabo natrijevega dikloroizocianurata

avtor: Matjaž Spreitzer

Bazenska voda mora biti zaradi izpostavljenosti zdravja kopalcev higiensko neoporečna. Eden od dejavnikov, ki močno vpliva na dosego tega cilja, je konstantna prisotnost ustrezne količine dezinfekcijskega sredstva v vodi, ki skrbi za razkužitev oz. uničenje človeku nevarnih mikroorganizmov, kot so alge, glive in bakterije. Do vnosa le-teh pride tako s kopalci kot tudi iz okolice bazena.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 2000, št. 34


New York: ekologija je zakon

avtor: Nejc Zakrajšek

New York je svetovno znano mesto po številnih stavbah (Kip svobode, Dvojčka, Empire State building ...), številnih zloglasnih četrtih ( Bronx, Harlem ...), v katerih pa so tudi uspeli zmanjšati kriminal in prestižnem Manhattanu. V zadnjih letih pa postaja New York znan tudi po dobro organizirani komunalni službi, ki skrbi, da je mesto in njegova bližnja okolica prijazen dom za 15 milijonov prebivalcev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2000, št. 33


Biogoriva in posledice njihove uporabe

avtor: Renata Slabe-Erkar

Poraba energije v svetu narašča, njeni razpoložljivi neobnovljivi viri pa usihajo. Nobenega dvoma ni, da je to problem par excellence, ki bo pestil bodoče generacije veliko bolj kot sedanje. Zato niti ne preseneča, da se je usmerilo »iskanje« rešitev v obnovljive energetske vire, kot na primer: vodno moč, veter, sončno energijo, energijo biomase idr.. In prav slednja, to je biomasa, predstavlja velik, vendar žal premalo izkoriščen energetski potencial. Danes le 14 odstotkov svetovne porabe primarne energije temelji na biomasi, čeprav bi teoretično razpoložljiva biomasa (presežek) ustrezala ekvivalentu trikratnega svetovnega povpraševanja po energiji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2000, št. 33


Ocena tveganja vplivov kemikalij na okolje (I.)

avtor: dr. Branko Družina

Ocena tveganja in ocena vplivov kemikalij na okolje in na ljudi oziroma na živa bitja, sta tisti področji okoljskih študij in ravnanj, ki jih v Sloveniji poznamo zelo slabo ali pa sploh nič in s katerima se ukvarjajo le redki posamezniki, pa še to bolj iz lastne radovednosti, kot zaradi nujnosti, ki bi jo narekovala potreba ali slovenska zakonodaja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2000, št. 33


Ocena stroškov prilagajanja okoljski zakonodaji EU

avtor: mag. Renata Slabe-Erkar

Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo sta vključila študijo »Ukrepi približevanja zahtevam okoljske zakonodaje Evropske unije«, v ciljni raziskovalni program za zaščito okolja. Študija je bila končana aprila 1999.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2000, št. 33


Sodobni biološki postopki čiščenja odpadnih voda

avtor: Milenko Roš

Pri uvajanju nove zakonodaje, ki je delno posledica vključevanja Slovenije v Evropo, je treba poskrbeti za čiščenje odpadnih voda, ki nastajajo v urbanih naseljih, kakor tudi v industriji. Za odstranjevanje organskih snovi in hraniv (dušikovih in fosforjevih spojin) v odpadnih vodah čistimo odpadne vode na več načinov. Najbolj uporabni sistemi čiščenja so osnovani na bioloških procesih, ki so najcenejši in dovolj učinkoviti, da dosežemo želeno stopnjo čiščenja. V prispevku želimo prikazati sisteme, s katerimi je možno odstraniti organske snovi oz. dušikove in fosforjeve spojine, odvisno od tega, katerih komponent je v odpadni vodi preveč.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 2000, št. 33


Nekatere spremembe pri poimenovanju organskih spojin

avtor: Andrej Smrdu

Lani je pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti izšel Vodnik po nomenklaturi organskih spojin IUPAC, priporočila 1993 (vključno s spremembami glede na nomenklaturo organske kemije IUPAC 1979), ki sta ga po angleški izdaji pripravila prof. dr. Branko Stanovnik in prof. dr. Miha Tišler. Nova pravila poimenovanja organskih spojin zahtevajo spremembe tudi pri poučevanju organske kemije v osnovnih in srednjih šolah. Namen tega članka je tako seznaniti učitelje s temi spremembami in jih hkrati opozoriti na nekatere manj znane podrobnosti in pravila pri zapisovanju imen organskih spojin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2000, št. 3


Cvetni prah v zraku

avtor: Tanja Cegnar

Pogosto govorimo o zdravju škodljivih posledicah onesnaženega zraka na zdravje, vendar nam lahko zdravstvene težave povzročijo tudi povsem naravne snovi v zraku. Cvetni prah je alergen naravnega okolja, ki mnogim povzroča težave, za katere je značilno, da se pojavljajo iz leta v leto približno ob istem času. Pri preobčutljivosti na cvetni prah obrambni sistem telesa pomotoma spozna njegove sestavine za sovražne. Za povzročanje alergij so odgovorne nekatere beljakovine, ki sestavljajo cvetni prah. Bolezenska znamenja, ki jih v takem primeru sproži cvetni prah, imenujemo seneni nahod, najbolj opazni znaki so kihanje, teče nam iz nosa (zato tudi ime seneni nahod), pordele oči in solzenje. Zdravniki ocenjujejo, da se število ljudi s senenim nahodom povečuje. Eden izmed vzrokov za to je prav gotovo tudi vse večje onesnaženje okolja, saj se občutljivost na cvetni prah poveča, če so v zraku prisotne še druge dražeče snovi, kot so dim, prah, insekticidi ipd. Raziskave so pokazale, da se žveplov dioksid, dušikovi oksidi in ozon primejo na zrnca cvetnega prahu in povečajo tveganje za nastanek senzibilizacije, sočasno pa škodujejo epitelu bronhijev in s tem slabijo fizikalno-kemijsko obrambo telesa.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2000, št. 3


Visokotlačni procesi

avtor: Željko Knez

Prikazani so rezultati raziskav sub- in superkritičnih fluidov opravljenih v Laboratoriju za separacijske procese na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru in transfer teh znanj v industrijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2000, št. 3


Oscilacijske reakcije

avtor: Iztok Turel

Članek obravnava oscilacijske reakcije, ki sodijo med najbolj nenavadne kemijske reakcije. Med samo reakcijo se namreč periodično spreminjajo razne lastnosti reakcijske zmesi, ki jih lahko opazimo ali pa izmerimo. Poleg kratke razlage so dodani tudi natančni opisi treh spektakularnih eksperimentov. Prikaz reakcij lahko služi predvsem za povečanje navdušenja dijakov za kemijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 2000, št. 3


Peroksidne spojine podjetja Belinka Perkemija

avtor: Aleksandra Mecilošek, Tatjana Taufer

Belinka Perkemija je proizvajalka peroksidnih spojin: vodikovega peroksida, natrijevega perborata, boraksa in peroksiocetne kisline. Naši izdelki se uporabljajo v številnih industrijskih panogah kot sredstva za beljenje, dezinfekcijo in oksidacije. V prispevku predstavljamo lastnosti ter različna področja uporabe peroksidnih spojin z opisom kemijskih reakcij, v katere vstopajo. Opisana sta tudi procesa proizvodnje dveh najpomembnejših izdelkov - vodikovega peroksida in natrijevega perborata.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2000, št. 2


Uporaba računalniških orodij za zaščito okolja v slovenski kemijski in procesni industriji

avtor: Gorazd Sobočan, Peter Glavič

Slovenska kemijska in sorodne industrije imajo zelo raznoliko naravo poslovanja. Največ podjetij se ukvarja s proizvodnjo polimerov, barvil, premazov in lakov. Ostale procesne panoge so dokaj enakomerno zastopane. Podjetja zelo malo uporabljajo računalniška orodja v svojem poslovanju. Gre za uporabo računalniško podprtih procesnih sistemov v poslovanju podjetja na področju proizvodnje. Glavni razlog za neuporabo so finančna sredstva. Kljub temu si skoraj vsa podjetja želijo sodelovati in biti obveščena o možnostih sodelovanja v domačih in mednarodnih raziskavah. Procesi se izvajajo pretežno na šaržni način in le tretjina jih poteka kontinuirano. Podjetja sama sebe prištevajo med vodilne oz. tipične predstavnike na tržišču, na katerem nastopajo. Med
dejavnike, ki najbolj vplivajo na njihovo poslovanje, prištevajo: učinkovitost proizvodnje, razpoložljivost in ceno surovin, fleksibilnost proizvodnje oz. tržno odzivnost ter kvaliteto produkta. Velika večina jih je že analizirala stroške odpadkov. Nasploh imajo okoljevarstvene dejavnike za pomembne oz. zelo pomembne. S svojimi dosežki na tem področju niso popolnoma zadovoljna in bi jih bilo potrebno izboljšati.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2000, št. 2


Elementi v sledovih in hemodializa-kemijski vidik

avtor: Janez Ščančar, Radmila Milačič

Raziskave elementov v sledovih so usmerjene predvsem na elemente, ki so za žive organizme esencialni ali toksični. Problem njihovega neravnovesja je posebej izražen pri bolnikih z okvarami ledvic. V prispevku smo opisali del nalog analiznega kemijskega laboratorija pri študiju pomena elementov v sledovih pri hemodializi.

Voda, ki jo uporabljamo za pripravo dializnih raztopin, ne sme vsebovati višjih koncentracij anorganskih onesnaževalcev, kot so zakonsko predpisane maksimalno dovoljene vrednosti. Kvaliteto vode po reverzni osmozi kontroliramo z merjenjem nekaterih kovin z metodo atomske absorpcijske spektrometrije. Rezultati petletnega spremljanja kvalitete vode in dializnih raztopin kažejo, da voda in dializni koncentrati, ki se uporabljajo za pripravo dializne tekočine v vseh dializnih centrih v Sloveniji, ustrezajo predpisanim standardom. Postopek hemodialize je za paciente glede prisotnosti kovin v dializnih raztopinah popolnoma varen.

Temeljnoraziskovalno delo na področju elementov v sledovih in hemodialize je v kemijskem analiznem laboratoriju usmerjeno v razvoj metod za zanesljivo določanje elementov v sledovih in njihovih zvrsti v različnih bioloških vzorcih, kot so rabljena peritonealna dializna tekočina, kri in vzorci tkiv. Iz rezultatov sklepamo na vlogo elementov v sledovih pri dializnih bolnikih in proučujemo mehanizme njihovih izgub ali kopičenja v organizmu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 2000, št. 2


Vino in njegove kemijske skrivnosti

avtor: Milica Slatinek Žigon

V prispevku so predstavljene nekatere kemijske reakcije in spojine, ki dajejo vinu raznolike organoleptične lastnosti. Poglavje o vinu predstavlja zaokroženo celoto kemijskih znanj s področij organske, anorganske in analizne kemije ter biokemije. Vino je močno povezano z zgodovino in kulturo Slovencev, zato bi bilo prav, da bi določena poglavja o vinu vključili v kemijske vsebine. Tako bi učencem predstavili pomen vinarstva za razvoj dežele. Lahko pa si učno enoto o vinu zamislimo kot projektno nalogo. Pri različnih predmetih (zgodovina, geografija, biologija, kemija, fizika, umetnostna vzgoja, tuji jeziki…) obravnavamo posamezna poglavja in jih kasneje povežemo v celoto. Louis Pasteur je prvi razložil proces alkoholnega vrenja s kvasovkami ali kako se mošt pretvarja v vino. Poznanih je več vrst kvasovk, ki jih morajo sodobni vinarji previdno izbrati. pH vina je odvisen od prisotnih kislin: vinska, jabolčna, mlečna, citronska… (njihovih disociacijskih konstant, koncentracij in koncentracij njihovih konjugiranih baz). Barva in okus vina sta odvisna od polifenolov, ki se nahajajo predvsem v pecljih, semenih in lupini. Osnovna nevarnost za vino je zrak. Poznanih je nekaj spojin, ki delujejo kot antioksidanti in ščitijo sestavine vina pred oksidacijo. Zaščitne spojine v vinu so: žveplov dioksid, polifenoli, askorbinska kislina, ogljikov dioksid… Zmerno uživanje vina je koristno, saj flavonoidne sestavine v grozdju in vinu zavirajo peroksidacijo maščobnih kislin v lipoproteinih majhne gostote. Tako preprečujejo različna obolenja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 2000, št. 1


Kaj vse je lahko v vodi in kako postane voda pitna (I.del)

avtor: B. Družina, A. Perc

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 2000, št. 1


Periodni sistem elementov

avtor: Janez Strnad

Veje naravoslovja so se razvijale samostojno, a ne neodvisno druga od druge. Kemija in fizika sta med drugim s skupnimi močmi pojasnili periodni sistem elementov. Po kratkem orisu razvoja zamisli o periodnem sistemu članek po knjigovodski strani obravnava elektronske konfiguracije atomov. Dotakne se še transuranskih elementov, ki so jih spoznali nazadnje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 2000, št. 1


Tesnilne mase

avtor: Ada Beguš

Med gradbenimi materiali imajo pomembno mesto tudi tesnilne mase. Ti materiali so se uporabljali že v času faraonov v starodavnem Egiptu. Osnovno vezivo, ki so ga takrat uporabljali, je bil bitumen iz naravnih ležišč in tudi različne smole rastlinskega izvora. Vrsto stoletij so se nato uporabljale tesnilne mase na osnovi lanenega olja.

Dandanes se, vsekakor bolj kakor v preteklosti, v gradbeništvu uporablja veliko različnih materialov. Vsi imajo zaradi mehanskih vplivov, še bolj pa zaradi atmosferskih vplivov, kot so toplota, mraz, dež, UV-svetloba itd. različne razteznostne koeficiente. Zaradi raznovrstnosti materialov in različnih zahtevnosti tesnitev so se razvile različne tesnilne mase, izdelane na osnovi različnih polimernih veziv. Od vseh tesnilnih mas zahtevamo dolgo življenjsko dobo, odpornost na staranje in vremenske vplive, na UV-svetlobo, vodo, morsko vodo, odpornost na kemikalije in dober oprijem na podlage.

Tesnjenje samo je v bistvu enostavno, najbolj pomembna je pravilna izbira tesnilne mase. Namen prispevka je seznaniti uporabnike z lastnostmi različnih tesnilnih mas in jim pomagati izbrati pravi produkt za pravo uporabo. Vedeti moramo, da tudi z uporabo najboljšega materiala na napačnem mestu lahko dobimo slabe rezultate.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1999, št. 4


Odkritje "hitre kamere", ki vidi gibanje atomov pri kemijskih reakcijah

avtor: Ivan Leban

Nobelovo nagrado iz kemije za leto 1999 je prejel profesor Ahmed H. ZEWAIL s kalifornijskega tehnološkega inštituta v Pasadeni (California Institute of Technology, Caltech), Združene države Amerike, za odkritje, da je možno z hitrimi laserskimi bliski opazovati gibanje posameznih atomov med kemijsko reakcijo. Kraljevska švedska akademija je v sporočilu javnosti napisala, da je bila nagrada podeljena za pionirske raziskave študija kemijskih reakcij v kratkih časovnih območjih – v femtosekundah. Ta metoda omogoča podrobno razumevanje in napoved novih pomembnih kemijskih reakcij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1999, št. 4


Dejavnost laboratorija za analizo plemenitih kovin

avtor: Bianka del Fabro

V članku so predstavljene dejavnosti Laboratorija za analizo plemenitih kovin, ki deluje v okviru Urada za standardizacijo in meroslovje. V nadaljevanju so podrobneje opisani postopki preverjanja ustreznosti izdelkov iz plemenitih kovin preden gredo ti v promet. Laboratorij za analizo plemenitih kovin izvaja kvantitativne kemijske določitve vsebnosti platine, zlata in srebra v izdelkih iz plemenitih kovin in dentalnih zlitinah po standardnih analiznih metodah. Kakovost svojega dela ocenjujemo s sodelovanjem v medlaboratorijskih primerjavah Evropskega združenja pooblaščenih uradov za preskušanje plemenitih kovin (Association of European Assay Offices - AEAO), katerega polnopravni člani smo od leta 1997. Na koncu članka so predstavljeni statistični podatki o količini preskušenih in označenih izdelkov iz plemenitih kovin v letu 1998. Poleg tega tudi opis dodatnih dejavnosti laboratorija po pridobitvi nove laboratorijske opreme, vključevanje Urada v evropske mednarodne organizacije zadolžene za kontrolo izdelkov iz plemenitih kovin ter predstavitev načina zagotavljanja skladnosti izdelkov s predpisi v novi slovenski zakonodaji za izdelke iz plemenitih kovin, ki je trenutno v parlamentarnem postopku.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1999, št. 4


O kremenu

avtor: M. Žorž, A. Rečnik

Kremen je v naravi pogost mineral. Njegovi ostri in prozorni kristali so pritegnili človekovo pozornost že zgodaj, v mnogih jezikih je izvor pomena različnih besed. Tudi beseda kristal in kristalografija izvirata iz grškega krystallos, kar pomeni led ali zamrzniti. Kremen so v zgodovini uporabljali kot okrasje ali v različne druge namene. Odkrili so, kako ga uporabiti pri izdelavi stekla. V prispevku so opisane še nekatere fizikalne in kemijske lastnosti kremena, nahajališča in posebnosti pri nastajanju, ki povzročajo različne oblike in barve. Poleg nekaterih svetovnih nahajališč so podrobneje opisana nahajališča kremena v Sloveniji, ki je zaradi svoje tektonske razgibanosti zanimivo geološko področje. Avtorja prispevka menita, da je raziskovanje kremena, drugih mineralov in njihovih nahajališč lahko zanimivo in primerno področje za različne šolske projekte in raziskovalne naloge, hkrati pa bi to obogatilo naše znanje o tem mineralu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1999, št. 4


Uporaba pojmovne analize za razvoj pojmovne mape barva in barvila (I.)

avtor: T. Cvirn, M. Vrtačnik, B. Boh

Pomembna značilnost novih učnih načrtov za kemijo v osnovni šoli in gimnaziji je, da so vsebinski sklopi zasnovani kot jedrne in izbirne vsebine. Učni sklop “Barva in barvila” sodi med izbirne vsebine v programu kemije v osnovni in srednji šoli. Pojmi, ki so zajeti v tej izbirni vsebini, predstavljajo nadgradnjo in integracijo pojmov, ki jih učenci spoznavajo že v nižjih razredih osnovne šole pri predmetih Naravoslovje in Naravoslovje in tehnika. Za prikaz razvoja pojmov so bili z uporabo pojmovne analize najprej opredeljeni ključni pojmi področja ter pripravljene tabele z opisom lastnosti pojmov. Na tej osnovi je bila zasnovana pojmovna mapa učne teme “Barva in barvila”za osnovno in srednjo šolo. Pojmovna mapa ima modularno zgradbo, vključeni so naslednji moduli: (1) svetloba, (2) zaznava barve in (3) obarvan predmet. Moduli povezujejo kemijske, biološke in fizikalne pojme, ključne za razumevanje pojma barva. Pojmovna mapa je služila za pripravo teoretičnih osnov učne teme za učitelja ter zasnovo eksperimentov za razvijanje izbranih pojmov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1999, št. 4


Pilotski projekt kompostiranja kartonske embalaže za pijače

avtor: Maja Gunstek

Več kot štiri mesece je že od dneva, ko smo na kompostarni Tojnice, ki jo upravlja Komunalno podjetje Vrhnika, pripravili prvi poskusni kompostni kup s kartonsko embalažo za tekočine. Sedaj je v aktivni fazi kompostiranja že tretji kup, iz presevka prvih dveh pa so bili odvzeti vzorci, ki smo jih poslali v analizo. Sedaj že lahko trdimo, da nam kompostiranje uspeva. Ta oblika recikliranja zahteva minimalne količine energije, dela, strojne opreme in ima relativno malo negativnih vplivov na okolje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1999, št. 32


Prvi slovenski posvet o okoljskem managementu

avtor: Nejc Zakrajšek

Radenci so v začetku novembra gostili 1. slovenski posvet o okoljskem managementu. Na posvetu, ki ga je organizirala založniška skupina Gospodarski vestnik, so sodelovali predstavniki ministrstev, zavodov za zaposlovanje, razvojni inženirji, energetski manegerji in številni drugi, ki se srečujejo s problematiko varstva okolja. Namen dvodnevnega strokovnega srečanja je bil udeležence seznaniti s pomenom uvajanja čistih tehnologij za Slovenijo in z pomanjkljivostmi na področju varstva okolja pri nas ter z zahtevami Evropske unije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1999, št. 32


Zakaj ljudje ne maramo ločevati gospodinjskih odpadkov

avtor: Tomaž Lapajne, univ.dipl.inž.

Ob pregledovanju uspehov projektov ločenega zbiranja gospodinjskih odpadkov v Sloveniji, sem zasledil, da večina koordinatorjev teh projektov poudarja, da je največja ovira, pri učinkovitem ločenem zbiranju gospodinjskih odpadkov na izvoru, volja in zavzetost prebivalcev za ločeno zbiranje. V nekaterih slovenskih mestih so bili izvedeni pilotni poskusi, s katerimi so ugotavljali možnosti uvajanja ločenega zbiranja gospodinjskih odpadkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1999, št. 32


Analiza stanja na področju ravnanja z odpadno embalažo

avtor:

Inštitut za ekonomska raziskovanja (vodja projekta dr. Peter Stanovnik), je pripravil v maju 1999 končno poročilo o analizi stanja na področju ravnanja z odpadno embalažo. Podatke in sheme smo povzeli iz tega poročila.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1999, št. 32


Regeneracija odpadnih kromovih kopeli

avtor: dr. Cirli Zevnik, Miran Martinjak, dipl.ing.

Površinska zaščita, ki je pomemben in mnogokrat odločilen del industrijske proizvodnje, poskuša na svojih številnih področjih iskati rešitve, ki bi omogočile recikliranje uporabljenih sestavin. Gonilna sila za ta prizadevanja so vedno večja konkurenca in zakonodajni ukrepi pri varstvu okolja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1999, št. 32


Študija termične obdelave trdnih odpadkov iz naselij za severovzhodno Slovenijo in deponiranje preostankov odpadkov po sežigu

avtor: Andrej Perc, dipl.ing.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1999, št. 32


Sanacija deponije komunalnih odpadkov nad Staro vasjo pri Postojni (II)

avtor: dr. M. Ivanc

...To pomeni, da bodo na tesnjenem deponijskem planumu nastopila diferencialna posedanja. To je potrebno z ustreznimi ukrepi čim bolj omiliti, predvsem pa drenažni sistem zastaviti tako, da pričakovana diferencialna posedanja ne bodo motila odtok izcednih vod po drenažah. Uporabiti je potrebno tudi tak tesnilni sistem, ki se bo lahko prilagajal diferencialnim posedkom in pri tem ne bo prišlo do poškodb tesnilne plasti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1999, št. 32


O odpadkih malo drugače

avtor: Sonja Uršič

EKO ŠOLA ni običajna šola. To je šola, ki vzgaja za življenje v prihodnosti po načelih sonaravnega razvoja. Zahteva veliko učiteljev s svojo pobudo, ki znajo delati v skupini. Učiteljev, ki znajo in se trudijo načrtovati delo skupaj z učitelji različnih strok in stopenj. Učiteljev, ki ne štejejo svojega delovnega dne v minutah. Učiteljev, ki niso zaprti za ograjo svojega doma.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1999, št. 31


Srečanje ekspertov NATO/CCMS skupine v Angersu, Francija

avtor: dr. Branko Družina

Kot vsa srečanja izvedencev NATO/CCMS, je tudi letošnje potekalo po ustaljenem redu, kar pomeni, da je poleg preglednih predstavitev projektov, ki tečejo v posameznih državah, bilo na dnevnem redu tudi posebno izbrano področje novih tehnologij in metod za dekontaminacijo zemljin in voda. Letošnja izbrana tema je bila »Monitored Natural Attenuation«.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1999, št. 31


Ultravijolični dezinfektorji

avtor: Nejc Zakrajšek

Analize Svetovne banke kažejo, da 3,3 milijarde ljudi trpi za boleznimi, za katere je kriva neustrezna voda. Med drugim gre za drisko, za infekcije zaradi črevesnih črvov, mrzlico deng, malarijo, rečno slepoto in trahomom. Slovenija je ena redkih dežel, kjer je vodovodna voda še dovolj kvalitetna in uporabna za pitje. Vendar so zaloge tudi pri nas omejene in marsikje že onesnažene.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1999, št. 31


Dioksini in furani v kemijski industriji

avtor: dr. Branko Družina

O dioksinih in furanih je bilo v zadnjih desetletjih veliko napisanega, posebej v negativnem smislu. Vzrok temu sta bili dve hudi nesreči in sicer v Sevesu (Italija) in Bophalu (Indija), z grozljivimi posledicami, ki so jih povzročile te spojine.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1999, št. 31


Afera dioksin

avtor: Nejc Zakrajšek

Po aferi norih krav se je v Evropi na začetku poletja pojavila nova afera v zvezi s prehrano. Iz Belgije so sporočili, da so v kokoših našli znatno previsoke koncentracije dioksina, ki so znašale kar 700 pikogramov dioksina na gram maščobe. Za primerjavo naj navedemo podatek, da ima povprečen odrasel človek v industrijsko razvitih deželah 10 do 40 pikogramov dioksinov na gram maščobe. Večino jih pridobi z uživanjem hrane živalskega izvora, nekaj pa tudi iz zraka, vode in zemlje. Nesreča v Savesu leta 1976 je pokazala, da sta dovolj le dva kilograma dioksina TCCD, da povzročita katastrofalne posledice.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1999, št. 31


Storilnost pri odvozu odpadkov

avtor: Sergej Laurenčič

Besedilo je namenjeno tistim, ki se ukvarjajo z organizacijo in stroški zbiranja in odvažanja odpadkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1999, št. 31


Možnost predelave odpadne kartonske embalaže za pijače

avtor: Petja Šegatin

Kartonska embalaža je najbolj razširjena vrsta embalaže za mleko, sok in druge pijače. To je nepovratna embalaža za enkratno uporabo, ki postane del reke komunalnih odpadkov. Po uporabi lahko kartonsko embalažo obdelujemo na različne načine, ki vsi ustrezajo evropski smernici o embalaži. Lahko jo recikliramo, kompostiramo, sežigamo in varno odlagamo na deponiji. Komunalno podjetje Vrhnika se je, na podlagi dobrih rezultatov poskusnega kompostiranja kartonske embalaže v lanskem letu, odločilo izvesti pilotski projekt, ki pokriva celotno občino. Pri podjetju Tetra Pak smo to idejo takoj podprli, saj menimo, da lahko ponudi dragocene izkušnje in podatke. Iskanje uspešnih in učinkovitih rešitev z izvajanjem pilotskih projektov zagotavlja realne izkušnje o možnostih ravnanja oz. gospodarjenja z odpadki in jih strategije in pravilniki ne morejo predvideti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1999, št. 31


Sanacija deponije komunalnih odpadkov nad Staro vasjo pri Postojni

avtor: dr. M. Ivanc

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1999, št. 31


Racionalizacija stroškov pri ravnanju z odpadki

avtor: Tomažin Dominik

Stanje potrošniške družbe z ravnanjem z odpadki je zelo neracionalno, kljub nekaterim poskusom izboljšanja stanja, bo potrebno še dosti časa za preobrat v miselnosti za celostno upravljanje z odpadki. Nastajanje odpadkov od zbiranja, transporta, reciklaže, kompostiranja, izkoriščanja za toplotno energijo in odlaganje se lahko racionalizira v posameznih segmentih tokov odpadkov z izboljšavo v tehničnem postrojenju, ki ne samo olajša delo z odpadki, temveč tudi zmanjša stroške na enoto ravnanja z odpadki. Glede na celostno upravljanje z odpadki se poleg raziskave najprimernejših in dosegljivih gospodarskih ter okoljevarstvenih sredstvih za preusmerjanje optimalne količine odpadkov stran od odlagališč, še vpeljuje princip, po katerem stroške krije onesnaževalec sam s tem, da se ga neposredno bremeni za dejanske stroške pri upravljanju z odpadki. Zakoni o ravnanju z odpadki in gradnji ter obratovanju deponij in predpisi o taksah za deponiranje odpadkov po vzoru zakonodaje EU zelo povečujejo stroške odstranjevanja odpadkov. Alarmantni stroški kličejo na novo strategijo z odpadki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1999, št. 30


Najboljša praksa

avtor: ERRA

Predstavitev osnovnih principov zbiranja odpadne embalaže in reciklaže.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1999, št. 30


Elektromagnetno sevanje in vpliv na človeka

avtor: mag. Peter Gajšek

Elektromagnetna sevanja predstavljajo energijo, ki se skozi prostor širi s svetlobno hitrostjo. Označujeta jih frekvenca in energija. Višja je frekvenca sevanja (manjša je valovna dolžina), višja je njegova energija in obratno. Razlike v valovni dolžini posameznih območij sevanj so zelo pomembne pri opazovanju škodljivih vplivov na biološke sisteme. Zmožnost prodiranja v človekovo telo in s tem stopnja absorbcije sta za različne vrste sevanj zelo različni.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1999, št. 30


Raziskovalna naloga projekt in tekmovanje Odpadki v vrtcih in šolah: Odpadki v šoli

avtor: Marko Gostiljac, Andraž Strle, Robert Vetrič

»Če misliš na desetletje, posadi drevo.« Misel o tem, kako premajhna je človekova skrb za naravo in okolje, v katerem živi, je bila prisotna pri nastajanju raziskovalne naloge o odpadkih. Kontrast med zelenim, čistim in zdravim ter na drugi strani odpadki, ki to uničujejo, smo v celotni nalogi prikazali v črno-beli tehniki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1999, št. 30


Okoljsko načrtovanje produktov

avtor: J. Petek, P. Glavič

Okoljsko načrtovanje produktov zagotavlja razvoj novih ali izboljšanje obstoječih produktov z namenom izpolnjevanja zahtev Agende 21 in sonaravnega razvoja. V članku so opisane štiri ravni okoljskega načrtovanja. Katero tehniko in na kateri ravni bomo uporabili, zavisi od vrste produkta in trajanja življenjskega kroga. Uporabimo lahko vse znane tehnike: od preprečevanja onesnaževanja okolja, čistejše proizvodnje, optimiranja, kroženja in ponovne uporabe, izboljšanja razstavljivosti produkta, ukrepov po procesu itd. Načrtovanje začnemo z analizo življenjskega kroga produkta vključno s scenarijem po izrabi produkta. V naslednji fazi iščemo okoljska izboljšanja in določimo prioritete predlaganih ukrepov. Načrtovalci običajno uporabijo kolo okoljskih strategij (LiDS), s katerim v vseh fazah raziščejo možnosti okoljskega izboljšanja produkta. Hitrejša metoda so okoljski indikatorji, s katerimi označimo vpliv produkta na globalne okoljske probleme: toplo gredo, tanjšanje ozonske plasti, kisli dež, smog in nastanek strupenih snovi. Na ta način so načrtovali in izboljšali mnogo produktov v razvitih državah in celo v državah v razvoju. To je zagotovilo, da je okoljsko načrtovanje koristno orodje za zmanjševanje okoljskih vplivov produktov v celotni življenski dobi, za izboljšanje kakovosti in povečevanje konkurenčnih prednosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1999, št. 30


Recikliranje odpadne plastike (II) Heterogeni plastični odpadki

avtor: dr. Gregor Radonjič, dipl.ing.

Postopki ločevanja heterogenih plastičnih odpadkov so se velikokrat pokazali kot ekonomsko neupravičeni in s tem marsikdaj zmanjšali zanimanje za mehansko recikliranje. Zato je smiselno razvijati in uvajati takšne tehnološke postopke, ki omogočajo tudi mehansko recikliranje heterogenih plastičnih odpadkov brez ali z delnim ločevanjem posameznih polimerov. V prispevku so predstavljene nekatere tehnološke in tržne značilnosti heterogenih plastičnih odpadkov. Izmed različnih modifikacijskih metod je podrobneje predstavljena metoda kompatibilizacije z možnostjo uporabe pri postopkih mehanskega recikliranja heterogenih plastičnih odpadkov. Ob dodatku primerno izbranega kompatibilizatorja je namreč možno proizvesti polimerne materiale z izboljšanimi lastnostmi iz mešanice različnih odpadnih termoplastov. Predstavljeni so eksperimentalni rezultati kompatibilizacije mešanic iz heterogenih odpadkov termoplastov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1999, št. 30


Iztrošeni avtomobili-vodilo je načelo odgovornosti proizvajalcev

avtor: Julija Logar

Avtomobilska industrija je največja proizvodna dejavnost na svetu in ena izmed tistih, ki med industrijskimi sistemi zelo močno trošijo vire. Evropska in ameriška avtomobilska industrija porabita letno približno 46 milijonov ton materialov in proizvedeta okrog 24 milijonov vozil. Zavedanje splošnega vpliva avtomobilske industrije na okolje se je okrepilo in predpisi, ki se nanašajo na to področje, so postali mnogo bolj obvezujoča.
Oceniti raven zavedanja je težko, ker vodijo različna podjetja avtomobilske industrije na različnih področjih. Na splošno teži avtomobilska industrija k ukrepanju na istih problemih, vključno z izboljšavami aerodinamičnih oblik in zmanjševanju teže vozila. Proizvodni procesi se izboljšujejo, še posebna pozornost je namenjena zmanjševanju emisij in porabi materialov. Postopki so danes naravnani v zagotavljanje snovne izrabe tovarniških odpadkov v nadaljni predelavi, velik del sredstev, namenjenih raziskavam pa porabijo za razvoj alternativnih pogonskih goriv in, denimo, avtomobila na električni pogon. Vedno večja skrb avtomobilskih proizvajalcev je usmerjena v recikliranje, ki ima korenine že v samem začetku pri oblikovanju vozila, kot je n.pr. načrtovanje in specifikacija komponent, ki jih je mogoče izdelati iz recikliranih materialov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1999, št. 30


Avstrijski načrt gospodarjenja z odpadnimi snovmi 1998

avtor: dr. Marijan Ivanc

Republika Slovenija je končno sprejela sodoben pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS øt. 84 od 11. 12. 1998), ki daje solidno osnovo za nadaljnjo zakonodajo na področju gospodarjenja z odpadki. Pred sprejetjem je tudi pravilnik o gradnji ter obratovanju deponij odpadnih snovi in v toku je pospešeno prilagajanje tozadevni zakonodaji EU.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1999, št. 30


Hantzscheva sinteza dihidropiridinov

avtor: Igor Simonič

Hantzscheva sinteza je ena najstarejših metod sinteze v organski kemiji poznana že od konca prejšnjega stoletja. Uporabljamo jo za pripravo 1,4-dihidropiridinskih derivatov, uporabnih v farmacevtiki ali tudi v druge namene ter za nadaljnje kemijske pretvorbe v derivate piridina. Članek opisuje osnove nomenklature piridinov, poglavitne značilnosti Hantzscheve reakcije, mehanizem njenega poteka, možnosti razširitve uporabe tudi na asimetrično substituirane in druge analoge 1,4-dihidropiridina, uporabo 1,4-dihidropiridinov v farmacevtiki ter nekatere pretvorbe teh spojin kot sta oksidativna aromatizacija v piridine in alkiliranja na dušikovem atomu dihidropiridina. Na koncu sta opisana dva enostavna primera izvedbe sinteze simetričnih dihidropiridinov s Hantzschevo reakcijo, ki jo lahko izvedemo na enostavni opremi tudi v šolskem laboratoriju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 1999, št. 3


Soodvisnost med učnimi načrti, izobraževalnimi projekti in učbeniki

avtor: Margareta Vrtačnik

V članku je podana analiza soodvisnosti med učnimi načrti na eni strani in izobraževalnimi projekti ter učbeniki na drugi. Najnovejši učni načrti so rezultat dolgotrajnega usklajevanja in dogovarjanja med različnimi partnerji v izobraževalnem procesu. Sprejeti učni načrti so javni in za učitelje obvezujoči dokumenti. Učbeniki oz. izobraževalni projekti postajajo pomembna tržna kategorija, pričakovati je, da jih bo za isto predmetno področje učiteljem na voljo več. Možnost svobodne izbire najbolj ustreznega učbenika, glede na profil šole, pa mora postati ključen element avtonomije učitelja. V nadaljevanju je podan pregled razvoja kemijskih izobraževalnih projektov ter vizija razvoja izobraževanja za potrebe novega tisočletja. Na tej viziji je izpeljan model “idealnega” učnega načrta za kemijo in predstavljen njegov pomen.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 1999, št. 3


Prodor tehnologije RCP v recikliranju,

avtor: uredništvo GO

Kot poroča dr. J. Engweiler iz podjetja Von Roll Environmental Technology iz Züricha v Švici, Von Rollov postopek RCP pridobiva uporabne surovine iz odpadkov v prej nedosegljivih količinah. Postopek je kombinacija pirolize odpadkov, topljenja s pomočjo kisika in rafiniranja žlindre pri visoki temperaturi z zelo učinkovitim izkoriščanjem energije s pomočjo krožne zvrtinčene plasti in zbiralnika toplotne energije odpadkov. Za zdaj na ta način pridobivajo dodatek za cement, zlitino bakra in železa za proizvodnjo bakra in koncentrat težkih kovin, ki se uporablja kot drugotna surovina v cinkarnah.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1999, št. 29


Nevarni odpadki v kraških jamah

avtor: Aleš Stražar

Poslovni sistem Helios iz Domžal in Ministrstvo za okolje in prostor sta v letu 1998 ustanovila sklad za ohranjanje slovenskih voda. Že v letu 1998 je sklad namenil 1.5 miljona tolarjev za čiščenje petih kraških jam, ki se nahajajo na vodovarstvenih območjih prvega reda. V sklad se stekajo sredstva od prodaje Heliosovih vodnih premazov, po 50 tolarjev od litra.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1999, št. 29


Utemeljitev celostnega upravljanja z odpadki

avtor:

Celostno upravljanje z odpadki (CUO) se kot zamisel pogosto pojavlja, vendar je le redkokdaj jasno opredeljena. Ta članek pojasnjuje strokovni izraz in zagovarja, da lahko CUO usmeri tako oblasti kakor tudi proizvodnjo k boljšim rešitvam za upravljanje z evropskimi odpadki. Cilj upravljanja z odpadki je preprečevanje odpadkov z optimalnim omejevanjem virov in z omejevanjem uporabe odlagališč.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1999, št. 29


Recikliranje odpadne plastike (I) Od dileme do idej

avtor: dr. Gregor Radonjič, dipl.ing.

Mehansko recikliranje predstavlja enega od ekotehničnih načinov predelave plastičnih odpadkov. Te postopke spremljajo nekatere značilnosti, ki v marsičem zmanjšujejo večjo uveljavitev v praksi. V prispevku podajamo nekatere razpoložljive statistične podatke o mehanskem recikliranju odpadne plastike pri nas in v svetu. Prav tako opozarjamo tudi na nekatera pomembna dejstva, povezana z recikliranjem: prilagajanje zahtevam Evropske unije glede ravnanja z odpadno embalažo, razvoj trga, upoštevanje izsledkov ekobilanc, pojav novih tehnologij in višanje ravni kakovosti regeneratom. Mehansko recikliranje zavzema v okoljevarstveno razvitih državah pomemben del celovitega ravnanja s plastičnimi odpadki in vključuje različne dejavnike. Za odpadno plastiko, morda še bolj kot za druge materiale, velja, da brez vzpostavitve in razvoja trga katerikoli program recikliranja težko uspe oz. deluje na gospodarsko upravičenih temeljih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1999, št. 29


Raziskovalna naloga: Tudi v Zrečah imamo odpadke

avtor: Blaž Juelenko, Marko Koprivnik, Anja Sečar

Višji standard in slabe potrošniške navade so vzrok za čedalje večje količine komunalnih in industrijskih odpadkov. Nepravilno odločeni odpadki ogrožajo predvsem pitno vodo in prst. Negativne posledice tega občutijo vsa živa bitja. Zavedamo se, da smo ljudje krivi za takšno stanje v naravi, zato moramo upoštevati najboljše rešitve za ustrezno ravnanje z odpadki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1999, št. 29


Reciklaža steklenih črepinj

avtor: Marjan Polak

Pogosto se dogaja, da se obračajo na steklarno posamezniki, obrtniki (steklarji, avtoličarji, …) in drugi z vprašanji, kam z odpadnimi črepinjami. Z odgovorom, da jih ne odkupujemo oz. tudi zastonj ne vzamemo, naletimo pogosto na nerazumevanje, kar je do neke mere razumljivo. Seveda je na kratko, predvsem po telefonu, težko razložiti dokaj kompleksen proces zbiranja, priprave črepinj in uporabo le teh kot surovino v procesu taljenja stekla. V nadaljevanju bom skušal razložiti omenjene probleme malo širše, za boljše razumevanje je potrebno v uvodu omeniti nekaj o samem steklu, vrstah stekla in taljenju stekla, tako da se lahko lotimo samega problema reciklaže.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1999, št. 29


Toplotna obdelava

avtor: Joe Schwager

Odnos javnosti do ekologije, vključno z uničevanjem odpadkov, se spreminja. Ljudje so temeljiteje obveščeni in temeljiteje jih skrbi zaščita okolja. To se odseva tudi v politiki in njenem spremenjenem odnosu do ravnanja z odpadki. Politiki si ustvarjajo bolj ‘zeleno’ podobo in sprejemajo strožjo in obsežnejšo zakonodajo. Vodilo politike ravnanja z odpadki niso več le nizki stroški, ampak tudi zanesljivejša skrb za okolje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1999, št. 29


Težko razgradljive organske kemijske spojine kot onesnaževalci okolja

avtor: dr. Branko Družina

Srečanje skupine ekspertov za pripravo kriterijev, ki definirajo obstojne oziroma težkorazgradljive organske kemijske spojine – onesnaževalce okolja, je bilo pod pokroviteljstvom UNEP-a (United Nations Environment Programme) v Bangkoku od 26. do 30. novembra 1998. Na daljnem Tajskem se je zbralo preko 120 ekspertov iz 68 držav, ki so izmenjali svoja strokovna mnenja in predloge o kriterijih, ki naj bi bili strokovna podlaga mednarodnega dokumenta. Le-ta naj bi bil pripravljen za podpis do leta 2000. Takrat naj bi večina članic OZN ta dokument podpisala in pričela izvajati aktivnosti, ki naj bi omejile uporabo težkorazgradljivih kemijskih substanc in obenem preprečile uvajanje po lastnostih podobnih v proizvodnjo in v vsakdanje življenje. Prvo zasedanje za pripravo obvezujočega Akta konvencije o obstojnih oziroma težkorazgradljivih organskih kemijskih substancah (POPs – persistant organic pollutants) je bilo v Montrealu (Kanada) od 29.6 do 3.7.1998. Takrat se je sestala Medvladna pogajalska skupina iz 93 držav, ki je določila, da se na naslednjem srečanju, povezanem s temi problemi, sestane skupina tehničnih ekspertov, ki naj bi določila kriterije za definicijo teh substanc.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1999, št. 29


Pregled stanja na področju tehnologij sanacije

avtor: dr. Paul Bardos

Ta pregled daje splošen pregled nad procesi ukrepanja za sanacijo kontaminirane zemlje in nad načini, kako se ti uporabljajo in izvajajo. O ukrepih govorimo tudi v naslednjih kontekstih: 1. kategorija procesov 2. kje se dogajajo 3. splošen pristop 4. faza izvajanja 5. rezultat 6. umestitev glede na »paradigmo izvora, poti in prejemnika« 7. material/medij, ki ga obdelujemo. Glede na splošno usmeritev vseevropske primernosti, ukrepe dodatno obravnavamo glede na njihovo uporabo virov, njihov vpliv na okolje in vrste ciljev, ki so značilni za projekte sanacije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1999, št. 29


Elektronska mikroskopija:uporaba vrstičnega elektronskega mikroskopa za opazovanje in analizo površine trdnih vzorcev

avtor: Marjan Marinšek

Razvoj elektronske mikroskopije je povezan z razvojem sodobnih materialov ter zahtevo po opazovanju detajlov zelo majhnih dimenzij. V prispevku so opisane fizikalne osnove vrstične elektronske mikroskopije z energijsko spektroskopijo ter osnovne metode kvalitativne kemijske analize, ki jih omogoča analitski elektronski mikroskop. Te metode so analiza emitirane rentgenske svetlobe (EDS in WDS) ter Augerjeva spektroskopija.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1999, št. 2


Analizna kemija in ekologija

avtor: Nataša Gros

Ekološke raziskave postajajo vse bolj nujne, saj so nezaželeni učinki človekovega delovanja na okolje vse bolj očitni. Na tem področju že deluje mnogo kemikov – analitikov, v prihodnje pa bo potrebnih še več. Ekologija je interdisciplinarno področje, ki zahteva ustrezna znanja, zato je bil izziv, kako študente pripraviti na zahteve njihove bodoče zaposlitve. Tak poskus je predstavljen v tem prispevku. Študentje so pod delovnim naslovom “Nevarnosti onečiščenja reke X in njenih
pritokov” študirali realne primere iz svojega okolja. Sami so opravili vse faze dela od zbiranja informacij o vseh dejavnikih, ki bi lahko vplivali na kemijsko sestavo vode vzdolž vodotoka, prek postavljanja hipotez, izbire najustreznejših odvzemnih mest, do vzorčenja in analize vzorcev. Pri določanju enajstih kemijskih parametrov v vseh 24 vzorcih so delovali timsko. Študentje so bili ustvarjalni, zelo zavzeti, predani timu in so čutili visoko mero odgovornosti za kvaliteto rezultatov svojih analiz. Ob lastnem delu so pridobili izkušnjo o ekoloških raziskavah.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1999, št. 2


Vsakdanji pojmi in naravoslovni pojmi

avtor: Martina Nieswandt

Začetno učenje kemije je obremenjeno z vsakdanjimi razlagami kemijskih sprememb in alternativnim pojmovanjem snovi. Vsakdanji pojmi in alternativne teorije so na spremembe, ki naj bi jih povzročilo učenje kemije odporni, ker so nastale iz osebnih izkušenj. Za kemijske spremembe je značilnih pet “vsakdanjih pojmov”, ki ovirajo razvoj znanstveno pravilnejših naravoslovnih pojmov. V opisani raziskavi je avtorica preizkusila serijo učnih enot, s tradicionalno vsebino, vendar s spremenjenimi metodami in strategijami učenja. Izhodišče sprememb je bil kognitivni konflikt, ki ga dosežemo zlasti s skrbno izbranimi eksperimenti in pa zaporedje učnih enot, kjer se je stopnjevala zahtevnost, od konkretnih operacij do formalnega mišljenja. Uspešnost pristopa so preverjali s testi odprtih vprašanj, pred intervencijo, med intervencijo in po zaključku raziskave. Rezultati so pokazali, da je bil tovrsten pristop učinkovit. 60 % učencev je ob zaključku raziskave v razlagah kemijskih sprememb iz vsakdanjega življenja, uporabljalo naravoslovne pojme.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1999, št. 2


Tehnologija proizvodnje piva

avtor: Ivanka Bajd

Pivo je fermentirana pijača iz žit, hmelja in vode, izdelana po tehnološkem postopku varjenja, ki mu sledi alkoholno vrenje sladice z dodatkom pivskih kvasovk.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 1999, št. 1


Aspirin:njegovo stoletje

avtor: Bayer Pharma d.o.o., Ljubljana

Aspirin je generično ime, pojem, sinonim in simbol. Človek, ki ga muči bolečina, ne reče, “Zaužil sem
tableto proti bolečini”, ampak “Vzel sem Aspirin”. Čudežna tableta, katere zdravilni potenciali še dolgo ne bodo do konca odkriti in izčrpani, je takšna zvezda, da se pojavlja na naslovnih straneh najuglednejših svetovnih publikacij. Aspirin ne rabi reklame - kvečjemu reklama rabi Aspirin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 1999, št. 1


ODPRTA ŠOLA: čemu in kako

avtor: Heda Stavber

Ena osnovnih nalog vsake šole in seveda glavno merilo za njeno kvaliteto je, kako dobro pripravi mlade na samostojno življenje v svetu odraslih. Znanja slovenske šole nudijo kar precej, kar potrjujejo tudi zadnji rezultati mednarodnih raziskav (TIMSS) (Mulis, 1998), ki so pokazale, da slovenski učenci in dijaki dosegajo zadovoljive uspehe.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 1999, št. 1


Značilnosti pouka kemije v programu mednarodne mature

avtor: Tončka Požek Novak

Letos mineva deset let, odkar smo se v Sloveniji prvič srečali s programom mednarodne mature. Po letu intenzivnih priprav na uvedbo programa se je prva generacija dijakov vpisala v šolskem letu 1990/91. Kemija je bila v programu zastopana od samega začetka na dveh ravneh: na nižji ravni (General Chemistry) in na višji ravni (Higher Level Chemistry). Takratni program kemije je vključeval tudi uporabno kemijo na nižji ravni (Applied Chemistry), ki pa je v slovenskem prostoru nismo ponudili, saj ni predstavljala smiselne nadgradnje nacionalnega programa pouka kemije na srednji stopnji izobraževanja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 1999, št. 1


Vizualizacija v kemijskem izobraževanju

avtor: Margareta Vrtačnik

V članku je predstavljen vrednostni trikotnik šole in opredeljeno mesto vizualizacije za povezovanje abstrakne baze kemijskega znanja z individualnimi sposobnostmi učencev in dijakov. V nadaljevanju so opisane ključne značilnosti baze kemijskega znanja ter navedeni vzroki za njeno eksponentno rast. Podrobneje so obdelani kombinatorni pristopi v sintezi aktivnih molekul in soočeni z uporabo kombinatornega mišljenja pri študentih. V osrednjem delu so opredeljene možnosti vizualizacije kompleksnih kemijskih podatkovnih struktur, ki omogočajo neposredno preučevanje abstraknih pojavov in procesov na molekularni in atomski ravni, kar pogojuje tako napredek temeljnega in aplikativnega kemijskega raziskovanja, kakor tudi višanje kvalitete
kemijskega izobraževanja. Na koncu so predstavljeni nekateri rezultati raziskave o vplivih vizualizacije na motivoacijo in znanje dijakov. V raziskavi se je pokazalo, da vizualizacija bistveno prispeva k višji kvaliteti kemijskega znanja, pri vplivih na motivacijo pa so dijaki izrazili potrebo po učitelju - kot posredniku, ki bi usmerjal njihovo pozornost in bil hkrati tudi razlagalec oz. prevajalec simbolov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, marec 1999, št. 1


Kratek pregled nevarnih snovi-IV

avtor: Branko Družina

Prvi del clanka je obravnaval nevarne snovi, ki imajo lastnosti eksplozivnosti, lahke vnetljivosti, vnetljivosti in vžignosti. Drugi in tretji del sta opisovala nevarne snovi, ki so strupene in škodijo zdravju. Zadnji del clanka opisuje nevarne snovi z lastnostmi jedkosti in dražljivosti, radioaktivnosti, plinov pod tlakom, gabljivosti in kužnosti, rakotvornosti, mutagenosti in teratogenosti. Temu delu je dodano tudi poglavje o poklicnih boleznih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1998, št. 4


Pojmovne mape nitriranja ogljikovodikov

avtor: Irena Sajovic

Na uspešnost reševanja problemov bistveno vplivata sposobnost prepoznavanja ključnih pojmov iz teksta problema in povezovanje pojmov v že obstoječo bazo znanja. Pojme na osnovi hierarhičnih zakonitosti povezujemo v pojmovne mape, ki predstavljajo strukturirano znanje. Za pojem kemijska reakcija so bile na primeru nitriranja ogljikovodikov razvite pojmovne mape, ki prikazujejo interakcije med substratom, reagentom in reakcijskimi pogoji, katerim se pri poučevanju reaktivnosti spojin mnogokrat posveča premalo pozornosti. S poznavanjem bistvenih
elementov kemijske reakcije in njihovih medsebojnih vplivov lahko izberemo ustrezne reakcijske pogoje za dosego želenih produktov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1998, št. 4


Vpliv vizualizacije na razumevanje poučevane snovi in na uspešnost reševanja nalog s področja analize kemije

avtor: Andrej Smrdu

Vizualizacija je pripomocek, s katerim skušamo izboljšati predstave dijakov in se lahko izraža na mnoge in raznovrstne nacine. Pogosto se metode vizualizacije kažejo v obliki eksperimentov, razlicnih modelov, grafov, animacij, filmov, diagramov, analogij, slik, shem idr. V predstavljeni raziskavi me je zanimalo, kakšen vpliv imajo enostavne vizualizacijske metode na razumevanje snovi pri pouku analizne kemije v drugem letniku programa kemijski tehnik. V ta namen sem dijake enega razreda drugega letnika programa kemijski tehnik na Srednji kemijski šoli in gimnaziji razdelil v dve skupini. Prvi - kontrolni - skupini sem podal razlago laboratorijske vaje pretežno z verbalno razlago, s cim manjšo uporabo vizualizacijskih sredstev in metod. Drugi - preiskovani - skupini sem isto vajo razložil z uporabo dostopnih vizualizacijskih sredstev in metod, pri cemer sem se opiral predvsem na prisoten laboratorijski inventar ter tablo kot obicajen medij posredovanja ucnih vsebin. Po opravljeni razlagi so dijaki obeh skupin pisali anonimen preizkus znanja, ki sem ga ovrednotil in podrobneje analiziral. V clanku je opisana izvedba raziskave in diskusija dobljenih rezultatov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1998, št. 4


Reformiranje učbenikov splošne kemije

avtor: R.J. Gillespie

Kemije srednješolci na splošno nimajo preveč radi, seveda z izjemo tistih, ki se zanjo posebej zanimajo in so se zato morda odločili celo za visokošolski študij tega predmeta. O vzrokih za tako stanje in o tem, kaj bi bilo treba storiti, da bi se to izboljšalo, govori članek, objavljen v lanski majski številki Journal of Chemical Education (R. J. Gillespie, Reforming the General Chemistry Textbook, J. Chem. Ed., 74, (1997) 484), katerega prevod sledi v nadaljevanju. Avtor članka je svetovno znan raziskovalec na področju kemije fluora in superkislin ter profesor na univerzi v Hamiltonu (Ontario, Kanada).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 1998, št. 3


Sto let žlahtnih plinov

avtor: Janez Strnad

V prispevku je opisana zgodovina odkrivanja žlahtnih plinov. Podane so skupne lastnosti plinov in podrobneje opisane fizikalne in kemijske lastnosti, postopek pridobivanja, uporaba in cena za: Helij, Neon, Argon, Kripton, Ksenon in Radon

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 1998, št. 3


Kratek pregled nevarnih snovi-III

avtor: Branko Družina

Prvi del clanka je obravnaval nevarne snovi, ki imajo lastnosti eksplozivnosti, lahke vnetljivosti, vnetljivosti in vžignosti. Drugi del je opisoval nevarne snovi, ki imajo lastnosti strupenosti in škodljivosti zdravju, in sicer v poglavjih o zgodovini teh snovi, o razdelitvi in posebej o primerih najbolj vsakdanjih in znanih strupenih snovi. Tretji del clanka nadaljuje obravnavo strupenih in zdravju škodljivih snovi, in sicer v poglavjih o bojnih strupih, o strupih živali in rastlin ter o kemijskih sredstvih za varstvo rastlin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 1998, št. 3


Neznani znanec-baker

avtor: Iztok Turel

Članek obravnava baker, ki je ena od pomembnejših kovin. Podan je zgodovinski pregled uporabe bakra in pregled splošnih lastnosti. V nadaljevanju sledi opis nekaterih zanimivih praktičnih uporab. V novejšem času se veliko raziskuje na področju keramičnih superprevodnikov, kjer ima baker pomembno vlogo. Kot primer uporabe bakra v umetnosti je predstavljena zgodba znamenitega Kipa svobode. Na koncu je podan še krajši pregled vloge bakra v bioloških sistemih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 1998, št. 3


Raziskovalna naloga: Šolske potrebščine kot odpadki

avtor: Simona Strašnik, Patricija Pribil, Barbara Rožanc

Ekologija – beseda, pod katero si ljudje predstavlja pobiranje papirčkov, pregledovanje zabojnikov ter probleme, ki jih povzroča onesnažen zrak. A to je le del tega pojma, kajti ta beseda pomeni mnogo več, saj ekologija je naravoslovna veda, ki proučuje kako živa bitja živijo v svojem naravnem okolju, raziskuje kako rastline, živali ter ljudje vplivajo drug na drugega, ter na svoje okolje. Ljudje, ki se ukvarjajo z ekologijo, so ekologi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1998, št. 28


Delavnica o ponovni uporabi zemljin in o tveganju, ki ga povzroča človek

avtor: dr. Branko Družina

Joint Research Centre pri Evropski komisiji, Avstrijski raziskovalni center in ISIS (Institute for Systems, Information and Safety) so od 16. do 18. novembra 1998 na Dunaju organizirale delavnico z naslovom »Ponovna uporaba onesnaženih zemljin in tveganje, ki ga povzroča človek«. Delavnice se je udeležilo preko 50 izvedencev za področja, ki so po mnenju strokovnjakov Evropske komisije za okolje izredno pomembna za prihodnjo okoljevarstveno politiko in ravnanje v državah Evropske skupnosti. Med povabljenimi državami je bila, poleg Češke, Estonije, Madžarske in Poljske, tudi Slovenija kot potencialna kandidatka za članico Evropske zveze. Predstavniki možnih držav za članstvo so v kratkih predavanjih predstavili svoje probleme na področju okolja, posebej kontaminiranih zemljin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1998, št. 28


Komunikacijska kampanja o ravnanju s komunalnimi odpadki in objektih za ravnanje z odpadki

avtor: Kres d.o.o.

Čez nekaj let bodo odlagališča komunalnih odpadkov polna, če v Sloveniji ne bomo zmanjšali količine odpadkov že na izvoru in zgradili regijskih centrov(*) za ustrezno ravnanje z njimi (začasno skladiščenje in predelava). In tudi če bi imeli odlagališč dovolj: nepredelani in neustrezno skladiščeni komunalni odpadki še vedno predstavljajo resno grožnjo za okolje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1998, št. 28


Integralni sistem gospodarjenja z odpadki in perspektiva urejenih deponij odpadkov v okvirih predlaganih predpisov EU

avtor: prof.dr. Raffaello Cossu

Nacionalni normativi na evropski ravni upoštevajo integralne sisteme gospodarjenja z odpadki, kjer je mesto deponije na koncu, po izčrpanju vseh drugih prioritetnih možnosti. Deponija ostaja neizbežni in nepogrešljivi zadnji člen sistema: omejevanje in preprečevanje nastajanja odpadkov, materialna reciklaža, reciklaža toplotne energije, deponiranje ostankov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1998, št. 28


Seminar: Zbiranje, reciklaža in sežig odpadkov

avtor:

Okrog 120 prisotnih udeležencev seminarja je obravnavalo naslednje teme: – prikaz izvajanja sprejete strategije o ravnanju z odpadki – kateri so glavni razlogi, da se kljub vse večjim sporom zaradi lokacij odlagališč zelo malo podjetij odloča za ločeno zbiranje in reciklažo odpadkov – kakšne so tehno – ekonomske možnosti za ločeno zbiranje, začasno skladiščenje, ponovno uporabo in predelavo zbranih odpadkov – kako delujejo obstoječe naprave za sežig nevarnih odpadkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1998, št. 27


Izrabljeni avtoplašči

avtor: mag.Marinka Vovk

Izrabljeni avtoplašči ne sodijo med komunalne odpadke, ampak jih je potrebno obravnavati drugače. Pri nas se ti odpadki zelo različno obravnavajo, kar je posledica neurejenega sistema sledljivosti teh odpadkov. V novi zakonodaji nismo zasledili natančne opredelitve predpisanega ravnanja z izrabljanimi avtoplašči, zlasti ne predpisov, ki bi določali zaključen krog teh odpadkov. Ugotavljamo, da je teh odpadkov vedno več, stroški, ki so povezani s sežigom pa ostanejo podjetjem, ki so se odločila za dolgoročno rešitev te problematike – sežig, čeprav to ni nikjer predpisano kot obvezen in predpisan način pravilnega ravnanja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1998, št. 27


Sežig odpadkov

avtor:

Spreminjanje odpadkov v energijo spada med najbolj rastoče in uspešne industrije, čeprav je bilo še pred kratkim veliko odporov do sežiga ali incineracije odpadkov. Vendar pa vedno bolj prevladujejo številne prednosti teh postopkov, ki uporabljajo najnovejšo tehnologijo in opremo ter zagotavljajo pridobivanje energije brez dodatnega onesnaževanja zraka ob minimalni količini odpadkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1998, št. 27


Kako lahko okolje vpliva na zdravje ljudi- Konferenca o raku kot poklicni bolezni in posledici vplivov okolja v deželah v razvoju

avtor: dr. Branko Družina

Snovi, ki jih človek s svojimi delovanjem in aktivnostmi spušča v okolje imajo lahko v mnogih primerih velik vpliv na življenje in zdravje živih bitji. Tem vplivom so posvečene mnoge študije, meritve ter ukrepi, ki naj bi pripomogli k drugačnemu ravnanju in obnašanju človeka do okolja ter s tem k izboljšanju razmer in s tem povezani z zdravim in kvalitetnim življenjem. Rak je ena tistih bolezni, ki kaže trend naraščanja in je zato tudi vzrok mnogih primerov obolelosti in smrti v deželah v razvoju. Poleg še nerešenega nadzora nad glavnimi zdravstvenimi problemi, kot so infekcijske bolezni, je v deželah v razvoju prisotno še dejstvo, da so ljudje, tako na svojem delovnem mestu kot tudi v bivalnem okolju, vedno bolj izpostavljeni delovanju rakotvornim substancam. Ostri zakoni, ki naj bi zmanjšali izpostavljenost nevarnostim v razvitih državah so, zaradi preseljevanja »umazanih tehnologij«, prispevali k naraščanju izpostavljenosti rakotvornim substancam v deželah v razvoju. Podatki za dežele v razvoju so precej skopi in pomanjkljivi, varstvo pri delu pa marsikje na tako nizki ravni, da je število izpostavljenih ljudi rakotvornim substancam in s tem tudi obolelost za to nevarno boleznijo skrb zbujajoče.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1998, št. 27


Aktualna tematika o gospodarjenju z odpadki in gradnji deponij

avtor: prof.dr. Uroš Bajželj

Obremenitev okolja se stalno povečuje z odpadki industrijske proizvodnje. S tem pa istočasno narašča pomen varstva okolja. Gospodarjenje z odpadki pomeni, da v celotni verigi ravnanja z odpadki zmanjšujemo škodljivi vpliv odpadkov na okolje. V največji možni meri moramo v okviru gospodarjenja z odpadki zasledovati poznani osnovni princip in vrstni red ravnanja z odpadki in sicer: zmanjšanje odpadkov že v okviru industrijske proizvodnje posameznih artiklov, ponovno uporabo odpadkov kot industrijske surovine z reciklažo oziroma kot energetske surovine s sežiganjem, odlaganje odpadkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1998, št. 27


5. mednarodni forum o HCH (heksakloroheksan) in pesticidih

avtor: dr. Branko Družina

Od 25. do 27. junija letos je potekal v baskovskem mestu Leioa, ki leæi v neposredni bližini Bilbaa (Španija), 5. mednarodni forum o HCH (heksakloroheksan) in pesticidih, ki je s svojo aktualno tematiko pritegnil k udeležbi preko 100 ekspertov iz 25 držav.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1998, št. 27


Pridobivanje okoljeskega znanja v praksi Izobraževanje za učitelje-tematski sklop odpadki

avtor: Marinka Vovk

V Slov. Konjicah je potekala dvodnevna okoljska delavnica, namenjena učiteljem okoljske vzgoje v Sloveniji, zlasti koordinatorjem projekta Eko šola kot način življenja. Izvajalec seminarja je bil Zavod za šolstvo v sodelovanju z Občino Slov. Konjice. Koordinatorji omenjenega projekta imajo sicer delovna srečanja, toda praktična oblika dela omogoča, da lahko vsak učitelj vsaj košček idejnega znanja prenese na svojo šolo, kjer poskuša v sodelovanju celotne šole in širšega okolja izboljšati obstoječe stanje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1998, št. 27


Kaj je treba še storiti za zaščito ozonskega plašča?

avtor: Janja Leban, dipl.ing.

Ozonski plašč ščiti zemeljsko oblo pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem. Opazovanja znanstvenikov v zadnjih 20 letih so pokazala, da se koncentracija ozona v stratosferi znižuje. Zaradi znižanja koncentracije ozona pa se poveča propustnost za UV sevanje, kar ima za posledico povečanje števila obolenj za kožnim rakom, slabšanje učinkovitosti imunskega sistema, poškodbe oči, zmanjšanje rasti rastlin in porušenje ravnotežja v ekosistemih itd. Glavni vzrok za tanjšanje ozonske plasti in pojav ozonskih lukenj je povečana koncentracija snovi, ki vsebujejo Cl oz. Br, v atmosferi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1998, št. 27


Stanje in razvojna usmeritev incineracije odpadnih snovi v Evropi

avtor: dr. Marijan Ivanc

Incineracija ali po domače sežiganje odpadkov je postala nepogrešljivi člen v integralnem gospodarjenju z odpadki in sestavni del strategije držav EU ter politike trajnostnega razvoja. Kljub temu je med prebivalci še vedno veliko skeptičnosti in nezaupanja, ki zaradi enostranskih informacij večkrat zraste do brezkompromisne opozicije brez prostora za pametno dokazovanje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1998, št. 27


Sejem – tehnika za okolje

avtor: Uredništvo GO

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil od 16. do 20. oktobra 1998 sejem Tehnika za okolje, ki je potekal sočasno s sejmom Narava – zdravje. Poleg skromnega razstavnega prostora, ki je bil v »jurčku«, je bilo na programu še nekaj strokovnih srečanj in predavanj in to na teme: Ekološki marketing, Izgradnja kolesarskih poti v Ljubljani, Nacionalni program varstva okolja in okrogla miza z naslovom Sodobne čistilne naprave. Na sejmu se je predstavilo nekaj ustanov, zavodov in podjetij, katerih program predstavljamo v tem poročilu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1998, št. 26


Reciklaža stiroporja z naravnimi topili

avtor: uredništvo GO

Limonen je naravno olje, pridelano iz lupine agrumov kot so npr. pomaranče. Sony, vodilni proizvajalec na področju video in avdio opreme, je razvil sistem raztapljanja in reciklaže stiropora z uporabo omenjenega naravnega topila. Vsako leto porabijo skoraj 400.000 ton stiroporja pri izdelavi embalaže za različne proizvode. Do nedavno sta bila edina uveljavljena postopka reciklaže stiroporja termična obdelava in mletje. Po takšni metodi se je volumen stiroporja zmanjšal za 60 do 70 %, vendar je bil dobljeni material popolnoma neuporaben za ponovno pridobivanje stiroporja. Velik volumen, ki ga zavzema stiropor, predstavlja tudi problem pri zbiranju odpadkov in povečuje ceno transporta. Metoda z uporabo naravnega olja ne reši le omenjenih problemov, temveč tudi za 30 % zmanjša emisijo ogljikovega dioksida v primerjavi z uveljavljenima metodama, in sicer zato, ker je treba manj energije za predelavo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1998, št. 26


Agencija za učinkovito rabo energije

avtor: dr. Branko Družina

Učinkovita raba energije znižuje porabo primarne energije, kar zagotavlja zanesljivejšo oskrbo, zmanjšanje odvisnosti glede uvoza goriv in ugodnejšo devizno bilanco. Učinkovita raba energije poleg povečanja energetske učinkovitosti zmanjšuje emisije ogljikovega in žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in trdnih delcev v zraku, kar hkrati pomeni tudi znižanje narodnogospodarskih stroškov za energijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1998, št. 25


NATO in okolje

avtor: dr. Branko Družina

Pred nekaj meseci so vsi mediji v Sloveniji poročali o našem sprejetju ali nesprejetju v NATO. Ta vojaška organizacija, tako pomembna za varnost Slovenije, pa nima v svoji organizacijski strukturi samo vojaških povezav, temveč tudi organizacijo, ki se ukvarja z okoljskimi problemi v državah članicah.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1998, št. 25


Pepel in okolje

avtor: Meta Vedenik-Novak

Velik del elekrične in toplotne energije se v svetu in pri nas pridobiva iz premoga. Pri tem nastajajo velike količine mineralnega odpadka, ki se v svetu uporabi v gradbeništvu kot sekundarna surovina in sicer kot dodatek cementom pri proizvodnji betona, za zasipavanja jam, pri gradnji cest, utrjevanje rudnikov. Pri nas pa je koristna uporaba tega produkta zaradi negativnega javnega mnenja o njegovem škodljivem vplivu na okolje še vedno zelo omejena, čeprav tudi naše okoljevarstvene raziskave kažejo, da temu ni tako. Prispevek govori o tehnoloških in ekoloških aspektih koristne uporabe letečega pepela in žlindre iz Termoelektrarne – toplarne Ljubljana.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1998, št. 25


Presoja vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja

avtor: Adrijana Viler Kovačič

Pojem presoje vplivov na okolje (ang.: ENVIRONMENT IMPACT ASSESSMENT; nem.: UMWELTVERTRAGLICHKEITSPRUFUNG) je v naš pravni sistem vstopil zaradi vse večjih potreb sedanjega časa po ugotavljanju sprejemljivosti posegov v okolje glede na njihove dolgoročne, posredne in neposredne posledice za okolje z vidika najmanjše možne spremembe naravnih razmer v okolju oziroma z vidika ohranjanja največjih možnih vrednosti okolja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1998, št. 25


Izkušnje z recikliranjem embalaže v svetu-izziv za Slovenijo

avtor: dr. Marijan Ivanc

Embalaža predstavlja že 50 % prostornine in preko 30 % teže gospodinjskih odpadkov in največ prispeva k povečevanju količin odpadkov ter hitremu zapolnjevanju razpoložljivega odpadnega prostora. Trajnostni razvoj zahteva drastično zmanjševanje količin odpadkov, pri čemer je pravilno ravnanje z embalažo eden od ključnih ukrepov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1998, št. 25


Kemična zaščita lesa

avtor: Marko Petrič

V preglednem članku so pojasnjeni osnovni pojmi s področja zaščite lesa, podan je kratek zgodovinski pregled razvoja kemične zaščite lesa v svetu, temu pa sledi pregled nekaterih klasičnih zaščitnih sredstev za les. Opisano je tudi nekaj pomembnejših novejših fungicidov in insekticidov. Članek zaključujeta razmišljanje o stanju zaščite lesa v Sloveniji in kratka predstavitev dela raziskovalne skupine na Katedri za patologijo in zaščito lesa Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1998, št. 2


Kratek pregled nevarnih snovi II

avtor: Branko Družina

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1998, št. 2


O nekaterih splošnih vprašanjih slovenske kemijske nomenklature

avtor: Andrej Šmalc

Pri pisanju ali prevajanju besedil s področja naravoslovja in tehnike človek včasih naleti na težave v zvezi s pisanjem občnih imen npr. ali pisati wurtzit ali vurcit, einsteinij ali ajnštajnij, newton ali njuten. Poleg tega se včasih pojavijo pomisleki jezikoslovcev - slovenistov v zvezi s pravili kemijske nomenklature, češ da ta niso vedno skladna z duhom slovenskega jezika. Pomanjkanje trdnih pravil se občuti tudi pri rabi in pisavi kratic za bolj zapletene kemijske spojine: ali kratice lahko slovenimo, npr. RNA v RNK? Ime spojine mora biti pregledno, zato naj vsebuje le toliko podatkov, da lahko na njihovi osnovi napišemo kemijsko formulo spojine.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 1998, št. 1


Kratek pregled nevarnih snovi

avtor: Branko Družina

Nevarne snovi srecamo v vsakdanjem življenju tako rekoc na vsakem koraku. Nevarnosti, ki jih spremljajo, velikokrat podcenjujemo, ceprav je število teh snovi v predmetih vsakdanje rabe mnogo vecje kot si mislimo. V prispevku bo podan pregled osnovnih lastnosti, ki karakterizirajo nevarne snovi. Pri vsaki skupini nevarnih snovi bodo navedene osnovne znacilnosti, nekaj tipicnih predstavnikov, njihove potencialne nevarnosti itd. Pri nekaterih skupinahnevarnih snovi bodo na kratko opisani zgodovinski podatki o razvoju in uporabi. Podrobneje bosta obravnavani dve skupini nevarnih snovi in sicer eksplozivi in strupene in zdravju škodljive substance. V tej skupini bo dodan tudi pregled bojnih strupov, strupov živali in fitofarmacevtskih pripravkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 1998, št. 1


Sporazumevanje žuželk s kemičnimi signali

avtor: Andrej Čokl

Čeprav je bilo sporazumevanje s kemičnimi signali pri žuželkah prvič opisano že v prejšnjem stoletju, pa so te signale lahko izolirali, opisali in sintetizirali šele v zadnjih nekaj desetih letih z razvojem modernih metod v kemiji. V preglednem članku so obravnavani biološki, kemični in aplikativni vidiki komuniciranja žuželk s kemičnimi signali. Glede na zgradbo in funkcijo so prikazane različne delitve signalov. Vrstna specifičnost zgradbe feromonov in drugih semiokemičnih snovi je prikazana skupaj z njihovim vplivom na vedenje in razvoj žuželk. Opisani so čutila za kemične dražljaje, prenos informacije po senzorični poti v možgane, konvergenca in povezave z drugimi čutilnimi sistemi. Navedene so metode za izolacijo feromonov, za določitev njihove zgradbe in za njihovo sintezo. Posebej je poudarjen pomen biološkega testa in elektroantenografije pri kontroli kemičnih metod. V zadnjem delu članka je opisana praktična uporaba feromonov in drugih semiokemičnih snovi pri zatiranju škodljivcev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 1998, št. 1


Reakcijske baze podatkov kot podpora pri poučevanju in učenju organske kemije v srednji šoli-I.del

avtor: Ines Dakskobler Savšek

V clanku smo pripravili in razvili primer uporabe programskega paketa ChemBase za potrebe kemijskega izobraževanja. ChemBase je programsko orodje za gradnjo in vodenje podatkovnih zbirk kemijskih struktur in kemijskih reakcij. Programski paket omogoca vnos strukturnih, kemicnih in tekstovnih podatkov. Program vsebuje tudi graficni prikaz za vnos, pregled in iskanje reakcijskih shem. Pri oblikovanju baze smo se omejili na reakcije halogeniranja organskih spojin. V literaturi (Furniss et al., 1981) smo poiskali reakcije tega tipa in pripravili podatke o njih za vnos v zbirko podatkov. Reakcije smo strukturirali glede na naravo substrata, reagenta in znacilnih reakcijskih pogojev. Bazo podatkov smo v programskem paketu ChemBase zasnovali tako, da smo po omejenih kriterijih strukturiran nabor podatkov vnesli v 12 numericnih oziroma tekstovnih polj ter eno strukturno polje za vnos reakcijske sheme. Med približno 200 obdelanimi reakcijami smo izbrali 41 reakcij, ki so ustrezale vsem kriterijem. Po vnosu podatkov za teh 41 reakcij smo zgradili dovolj veliko bazo podatkov, da smo lahko na njej preizkusili možne nacine ucinkovitega iskanja podatkov. Zanimale so nas predvsem možnosti uporabe tako dobljenih podatkov pri pouku kemije zlasti na srednji šoli.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 1998, št. 1


Kemija: temelj znanja za 21. stoletje

avtor: Aleksandra Kornhauser

Slovenski učitelji kemije se zadnja leta počutijo odrinjeni in omejevani ter menijo, da je njihovo delo vse manj cenjeno. Mnogi izražajo strah, da šolska reforma potiska kemijo med obrobne predmete. Hkrati pa ne le strokovnjaki, temveč tudi že najvišji predstavniki slovenske oblasti, zaskrbljeno ugotavljajo, da v Sloveniji zanimanje mladih za študij naravoslovnih in tehničnih ved močno upada, kar bo imelo katastrofalne posledice za slovenski razvoj.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 1998, št. 1


Komet Hale-Bopp

avtor: Dušan Krnel

Komete ljudje že dolgo opazujejo in zasledujejo njihove poti in spremembe. Do sedaj pa ni bilo pravih priložnosti in zmožnosti, da bi natančneje preučili fizikalne in kemijske lastnosti teh nebesnih teles na njihovi poti okoli Sonca. Veliko število kometov odkrijejo šele, ko so dovolj blizu Soncu, do takrat pa se kometi že precej spremenijo, tako po kemijskih kot po fizikalnih lastnostih. Letos nam je zasvetil komet Hale-Bopp. Za vrsto znanstvenih disciplin je bila to priložnost, da razširijo in poglobijo svoje razumevanje o naravi kometov, tudi o kemijski sestavi in reakcijah, ki na njih potekajo. Komet Hale-Bopp sta 23. julija leta 1995 odkrila Alan Hale in Thomas Bopp. Odkrit je bil dovolj zgodaj in še daleč od Sonca. Ponudila se je enkratna priložnost za raziskovanje kemijske evolucije kometov od trenutka odkritja do trenutka, ko se najbolj približajo Soncu in prispejo v prisončje ali perihelij. Komet je dobil oznako C1995/01 in smo ga na nebu lahko občudovali letos spomladi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1997, št. 4


Kemijsko ozadje delovanja varnostnih zračnih blazin ("AIR BAG") v avtomobilih

avtor: Milica Slatinek Žigon

Razvoj varnostnih naprav v avtomobilih je ena od osnovnih nalog avtomobilske industrije. Ali smo se že vprašali, kako pravzaprav deluje polnjenje varnostne blazine? Katere kemijske spojine so potrebne za tvorbo dušika, ki napolni blazino? Ali razmišljamo o možnosti, da se lahko odlagališča starih avtomobilov v nekaj letih spremenijo v tako imenovana "supertoksična" odlagališča? To bi naj bila namreč posledica strupenega natrijevega azida, ki je ena od osnovnih spojin - potrebnih za nastanek dušika.

Članek predstavlja tudi primer, kako lahko učitelj skupaj z dijaki uporabi znanje kemije pri reševanju preproste računske naloge.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1997, št. 4


Zapisovanje vrednosti fizikalnih veličin

avtor: Primož Šegedin

Uporaba metričnega sistema, ki ga poznamo po imenu Mednarodni sistem merskih enot ali krajše SI sistem, v našem prostoru ni nič novega. Zaradi pomena je seveda to področje tudi zakonsko urejeno alt_gr_f1alt_gr_g. Nekatere zapise s to problematiko lahko najdete v dnevnem časopisju (npr. priloga Znanost v časniku Delo) pa tudi v uglednih mednarodnih revijah alt_gr_f2alt_gr_g. Ker smo se v reviji Kemija v šoli odločili v tem letu podrobneje opredeliti navodila za pripravo prispevkov, je smiselno opozoriti na nekatera pravila pri zapisovanju vrednosti fizikalnih veličin, ki postanejo v večini primerov pomembna šele v tiskanem besedilu, nekatera od njih pa moramo upoštevati tudi pri pisanih besedilih (npr. v zvezku ali na tabli).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1997, št. 4


Kdor pa le more, naj si ukupi zlate bukve Vertovcove, kmetijska kemija imenovane

avtor: Edvard Kobal

Prvo znamenje mu je dal Jožef Poljšak, kaplan v Šmarjah, nato je nadaljeval šolanje na farni šoli v Vipavi, na gimnaziji v Gorici ter na liceju v Gradcu. Tu je tudi zaključil prve tri letnike teologije, četrti letnik pa je opravil v Ljubljani. Kot odličen študent je med študijem prejemal škofijsko štipendijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1997, št. 4


Steklo in fizikalni lastnosti, ki sta v najtesnejši povezavi s procesom taljenja

avtor: Mihaela Jug

Namen članka je bil prikazati osnovni fizikalni lastnosti stekel in njun vpliv na taljenje, ki sta pomembni za vse vrste stekel. Pomembnost ostalih lastnosti, kot so termične, kemične, optične, električne in mehanske pa so specifične za določen način taljenja, predelave ter področja uporabe.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1997, št. 4


Ali lahko kaj naredimo za večjo priljubljenost kemije?

avtor: Nataša Zupančič Brouwer

Kakšen rezultat bi dobili, ce bi napravili anketo o priljubljenosti kemije v naši družbi, verjetno ni težko predvideti. Kako se lotiti zahtevne naloge, da v oceh ljudi kemija ne bi bila le krivec za vse najslabše v okolju, pa ni tako enostavno odgovoriti. Možnosti je verjetno vec, vendar je pot, ki jo je ubrala fundacija C3,vredna podrobnejšega ogleda.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 1997, št. 3


Astronomske vsebine za učitelje kemije

avtor: J.S. Huebner, R.A. Vergenz, T.L. Smith

Namen tega članka je seznaniti učitelje kemije z nekaterimi temeljnimi pojmi, ki so običajno predstavljeni v uvodih tečajih študija astronomije in obravnavajo nastajanje elementov in različne oblike snovi. Ti pojmi naj bi obogatili pouk kemije in razjasnili nekaj pogostih napačnih pojmovanj, ki jih najdemo v mnogih osnovnih kemijskih učbenikih ali sestavkih za učitelje kemije. Značilne za ta napačna pojmovanja so trditve kot “vse snovi (substance) lahko razvrstimo med elemente ali spojine” in “ v naravi najdemo 92 elementov iz katerih je vsa snov”.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 1997, št. 3


Odlagališče odpadkov je lahko tudi učilnica na prostem

avtor: Marinka Vovk

Mogoče si predstavljamo učenje kot proces, ki se izvaja izključno za šolskimi zidovi v točno določenem prostoru – učilnici. Toda znanstveniki že dolgo raziskujejo vplive zunanjih dejavnikov, ki povečajo motivacijo za sprejemanje znanja v obliki različnih informacij...

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1997, št. 24


Osnove za uspešno delo izhajajo iz potrebe po znanju-tudi v komunalni dejavnosti

avtor: Marinka Vovk

Splošno uveljavljen način ravnanja z odpadki v Sloveniji je odstranjevanje odpadkov z mesta nastanka in odlaganje na bolj ali manj urejena odlagališčea.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1997, št. 24


Komunalno podjetje Vrhnika

avtor:

V članku boste zasledili nekaj izvirnih rešitev pri ločevanju in sortiranju odpadkov v občini Vrhnika, predstavili vam bomo sortirnico odpadkov in kompostirnico na odlagališču Tojnice, izvedeli pa boste tudi drobne skrivnosti pri komunikaciji z občani, ki nam jih je razkrila naša gostiteljica ga. Maja Gunstek, ki se ji najlepše zahvaljujemo za predstavitev dela Komunalnega podjetja Vrhnika.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1997, št. 24


Trnjeva pot do 30-odstotnega zmanjšanja količin odpadkov

avtor: Stanko Žunec

V zadnjem času lahko v različnih sredstvih javnega obveščanja zasledimo podatke, kako se posamezne občine odločajo za ločeno zbiranje odpadkov in o tem sprejemajo tudi odloke. Vse to se lepo sliši, vendar lahko kasneje iz istih medijev preberemo tudi, s kakšnimi težavami se srečujejo, ko želijo v občinah odloke tudi izvajati.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1997, št. 24


Reciklaža plastike

avtor: dr. Andrej Kržan

S hitrim napredkom civilizacije, znanosti in tehnologij postajajo odpadki vseh vrst ena ključnih težav, s katerimi se družba srečuje vsakodnevno. Zaradi tega je ravnanje z odpadki in iskanje novih, okolju bolj prijaznih, načinov ravnanja z njimi ena najbolj pomembnih tem aplikativnih znanosti v tem trenutku. Pomembno mesto med tehnologijami, ki bodo reševale te probleme, ima tudi reciklaža plastičnih materialov. Polimeri oziroma plastični materiali predstavljajo v zavesti večine ljudi hkrati udobje in hkrati potratnost sodobne potrošniške družbe. Zaradi plastičnih vrečk na bregovih rek in podobnih vsakodnevnih prizorov so se plastični materiali vrinili v splošno zavest kot odpadki, ki niso nevarni, so pa izjemno obstojni. Te lastnosti nam obetajo grozljivo prihodnost, v kateri se bo plastika neomejeno kopičila. To je seveda preveč enostavno gledanje na to težavo, ki v sebi skriva marsikaj, kar bo širši javnosti v veliki meri ostalo skrito.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1997, št. 24


Mednarodni simpozij "Sardinija `97" o deponijah odpadnih snovi

avtor: dr. Marijan Ivanc

Pred 10 leti je bil na Sardiniji 1. mednarodni simpozij o deponijah
odpadnih snovi, naslednji simpoziji pa so potekali v
razmiku dveh let, in to vedno v sredini oktobra. Tako je bila
»Sardinia '97« že šesti tovrstni strokovni dogodek največje
mednarodne razsežnosti, na katerem je bil pregled novih
idej razvoja in izkušenj iz prakse.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1997, št. 24


Geosintetične snovi v gradnji deponij 2.del

avtor: dr.ing. Fokke Saathoff, dipl.ing. Karsten Johannssen

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1997, št. 23


Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v Ljubljani

avtor:

Ljubljansko podjetje »Snaga«, je pričelo letošnje poletje organizirano akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev na področju mestne občine Ljubljana in osmih primestnih občin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1997, št. 23


Podpis EKO listine na OŠ Ob Dravinji, Slovenske Konjice

avtor: Marinka Vovk

Mednarodni projekt EKO šola kot način življenja postaja v Sloveniji vse bolj poznan. Šole, ki želijo vzgajati in izobraževati o okolju za skladno življenje v naravi, so se lotile omenjenega projekta. Eko šola kot način življenja namreč pomeni, da znanje in vrednote pridobljene z drugačnim načinom poučevanja in učenja v vsakdanjem življenju dopolnjujemo in vedno znova iščemo možnosti za razumevanje celovitosti okolja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1997, št. 23


Dimenzije dela v komunalni dejavnosti

avtor: Marina Vovk

Vsak biološki in tehnološki proces ima odpadke. Odpadke organskega izvora narava sama presnavlja, odpadki anorganskega izvora so zaradi fizikalnih ali kemičnih lastnosti nerazgradljivi in nerazkrojljivi. Te odpadke lahko predelamo (recikliramo), saj so odpadki po svoji substanci materija. Materija je neuničljiva in tako lahko postanejo odpadki vir energije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1997, št. 23


Transformacija neurejenega odlagališča Jakuševec v Zagrebu v sodobno deponijo komunalnih odpadkov v okviru integralnega sistema gospodarjenja z odpadki

avtor: dr. M. Ivanc, dr, Z. Milanovič

Odlagališče k.o. Jakuševec obratuje od leta 1964 in je edino odlagališče k.o. za Zagreb, prestolnico Hrvaške s približno 1.000.000 prebivalci. Trenutno zavzema to še neurejeno odlagališče preko 80 ha, na katerih je nakopičeno preko 5.500.000 m3 odpadkov v slojih 5–15 m skupne višine...

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1997, št. 23


Caracas

avtor: Branko Družina

Leta 1994 je bil ustanovljen Skupni Forum o kontaminiranih zemljinah v Evropski skupnosti. Nujnost po ustanovitvi tega telesa je bil dogovor ministrstev za okolje članic Evropske skupnosti, Evropske komisije in Evropske agencije za okolje na srečanju v Berlinu istega leta.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1997, št. 23


Industrijska ekologija (IV)

avtor: Renata Slabe-Erkar

V svetu so se razširili številni sistemi reklamiranja okolju prijaznih izdelkov in/ali dejavnosti in mnoge od njih so tržniki oblikovali zaradi lastnih koristi, kar je izzvalo cinizem pri potrošnikih, saj bi moral biti cilj tovrstnega reklamiranja seznanitev porabnikov z okoljevarstvenimi značilnostmi izdelka ali podjetja. Razumevanje problematike ekoreklamiranja zato zahteva ločevanje med programi označevanja okolju prijaznih izdelkov tretjih oseb (ki so neodvisne od proizvajalcev in prodajalcev) in ekoreklamiranjem prvih oseb. Na drugi stopnji je ključ za razdelitev programov ekooznačevanja prisilna ali prostovoljna udeležba zainteresiranih. In končno je programe mogoče razdeliti še glede na pozitivno, negativno ali nevtralno oznako o vplivih izdelka na okolje (Graedel et al, 1995, str. 319). V nadaljnem besedilu bodo obravnavani le programi označevanja tretjih oseb. Slika 2 prikazuje zveze med različnimi programi označevanja ter organizacijami, ki jih oblikujejo in uporabljajo. Primerjave metod označevanja okolju prijaznih izdelkov pa je mogoče razbrati iz tabele

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1997, št. 23


Varstvo okolja v slovenskih občinah

avtor: mag. Breda Ogorelec

Umanotera je jeseni 1996 med slovenskimi občinami izvedla anketo o varstvu okolja v slovenskih občinah. Na vprašalnike so odgovore poslale 104 občine, kar pomeni 70 % vzorec. Od 11 mestnih občin jih je odgovorilo 10. Vzorec je reprezentativen tudi glede na velikost občin. Več o rezultatih...

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1997, št. 22


Ženeva R`97: Svetovni kongres o reciklaži

avtor: dr. Viktor Grilc

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1997, št. 22


Seznanimo se s predpisi Evropske skupnosti (ES) o deponijah odpadnih snovi (II)

avtor: dr. Marijan Ivanc

Navedba členov predpisov ES.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1997, št. 22


Industrijska ekologija (3)

avtor: Renata Slabe-Erkar

Ob prebiranju zakonodajnih okvirov varstva okolja se izkaže, da je uveljavljeni sistem usmerjen zlasti v sanacijo nastale škode in ugotavljanje izpolnjevanja izdelanih predpisov proizvajalcev. Industrijski sektor se ves čas obravnava kot glavni povzročitelj škode, nikakor pa ne kot inovativen člen pri reševanju ekološke krize. Ob globljem razmišljanju in širšem dojemanju obremenjenosti okolja se pokaže še drugo dejstvo, namreč da ključni ekološki problemi presegajo meje posamezne države (kisli dež, spremembe globalne klime, ozonska luknja ...). Primerjanje s problemi svetovne skupnosti je očitno spodbudilo mednarodni pravni sistem k obravnavanju vprašanj okolja in razvoja. Kljub vsemu se zdi, da le-ta ne obvladuje položaja motenega naravnega sistema v celoti. Svetovna razsežnost ekološke problematike je narekovala, da so nekatere državne funkcije prešle na mednarodne organizacije, transnacionalne korporacije in politična združenja, vendar je še vedno država tista, ki odobrava in uveljavlja strategije izvajanja mednarodnih konvencij in sporazumov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1997, št. 22


Od energentsko intenzivnih k ekstenzivnim tehmologijam sanacije kontaminiranih zemljin in voda

avtor: Branko Družina

Zahodne države razvijajo za sanacijo in revitalizacijo kontaminiranih
zemljin in voda (podtalnic) stalno nove tehnologije.
Zaradi nizkih obratovalnih stroškov naj bi te tehnologije
pomenile kvalitetno spremembo za veliko število možnostno
obravnavanih področij v primerjavi s sedanjim stanjem...

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1997, št. 22


Seznanimo se s predpisi Evropske skupnosti (ES) o deponijah odpadnih snovi

avtor: dr. Marijan Ivanc

Predpisi ES za načrtovanje, gradnjo, obratovanje in zapiranje deponij odpadnih snovi so stopili v veljavo za oelanice EU 28.2.1996. Avtor podaja slovenski prevod Predpisov ES iz angleškega originala (ES Council Directive on the Landfill of Waste – 96/C 59/01 – 28. 2. 1996), da bi se tako tudi v slovenskem prostoru bolje pripravili za bližnjo bodočnost. Ker nove deponije gradimo za daljše obdobje, je smiselno Predpise ES takoj uporabljati.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1997, št. 21


Varnostni ukrepi pri uporabi nekaterih opisanih dezinfekcijskih sredstev (II)

avtor: Andrej Perc, dipl.ing.

Ne glede na vrsto izbranega dezinfekcijskega sredstva je upravljalec vodovodnega sistema dolžan zagotoviti varno delovanje dezinfekcijske postaje, hkrati pa mora voda po dezinfekciji ustrezati veljavnim normativom.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1997, št. 21


Večslojna embalaža za pijače-kaj lahko storimo, ko postane odpadek

avtor: Petja Šegatin

V zadnjih desetih letih je bila embalaža pogosto tarča tako industrije kot zakonodajnih teles predvsem z namenom, kar najbolj zmanjšati količine odpadne embalaže. Evropska unija vse bolj postaja živčni center okoljevarstvene politike v Evropi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1997, št. 21


Simulacija spreminjanja sestave ostankov gospodinjskih odpadkov Ljubljane po izločitvi nekaterih uporabnih sestavin

avtor: dr. Drago Vuk, Martin Mele, dipl.oec.

V letu 1995 so bile opravljene sejalno-sortirne analize vzorcev gospodinjskih odpadkov in ocenjena sestava gospodinjskega dela komunalnih odpadkov Ljubljane za enoletno obdobje 1994/1995...

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1997, št. 21


Industrijska ekologija (2)

avtor: Renata Slabe-Erkar

Država sama nastopa kot kupec ali posredno vpliva na obnašanje potrošnikov z zakonodajo in politiko. Zato država in kupci skupaj oblikujejo trge in ustvarjajo nove trge. Primer so ameriški amandmaji k Clean Air Act iz leta 1991, ki so zahtevali zmanjšanje prevozov zaposlenih za 10 odstotkov, kar je ustvarilo nov trg telekomunikacijskih storitev, povezanih računalniških programov in opreme ter nove avtobusne storitve. Seveda so le redka podjetja, ki lahko iztržijo korist od takšnega predpisa. Države vzpostavljajo aktivno tehnološko politiko (Japonska, Nemčija) ali le pasivno (ZDA pod Reaganovo in Bushevo administracijo). Politike lahko spodbujajo okolju prijazne tehnologije in načela industrijske ekologije ali pa zavirajo napredek, kot na primer predpisi, ki omejujejo vladnim organizacijam nakup sekundarnih proizvodov, in subvencije ali davčne olajšave ekstraktivni industriji. Na splošno tehnološka politika s tem, ko prispeva k širjenju novih tehnologij, tudi posredno povečuje uporabo okolju prijaznih tehnologij. Kajti nove tehnologije težijo k večji učinkovitosti pri porabi virov in energije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1997, št. 21


Kemija v šali in zares

avtor: Leopold Sever

"Kuhinjsko sol kopljejo v rudnikih ali pa jo pridobivajo iz morja,” nas je poucila uciteljica, ko smo hodili še v cetrti razred. Midva s Kožarjevim Peplnom sva si kar dobro predstavljala pridobivanje soli v rudniku. To je tako, sva dejala, kot kopljejo pesek v Poljancevem peskokopu. Pridobivanje soli iz morske vode pa mora biti najbrž bolj skrivnostno in zanimivo. Seveda sva pri prici sklenila, da bova preizkusila, kako gre ta rec.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1997, št. 2


Prikaz organskih strukturnih formul za slepe

avtor: Damijana Dušak

Pri pouku organske kemije se je pokazala potreba po zapisovanju kemijskih formul - v brajici.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1997, št. 2


Maščobe in olja

avtor: Vito Martinčič

V Sloveniji pokrivajo maščobe okoli 40% energijske vrednosti celodnevnih obrokov hrane, kar je precej več od priporočil svetovne zdravstvene organizacije. Sprememba prehrambenih navad populacije je dolgotrajen in z stališča uspešnosti dvomljiv proces. Za zmanjševanje deleža civilizacijskih bolezni je zelo potrebno posvetiti večjo pozornost kvaliteti zaužitih maščob in načinom priprave obrokov. Kvaliteta maščobe ni odvisna samo od izvora maščobe (živalski, rastlinski), ampak tudi od stabilnosti, sestave maščobnih kislin, tehnologije pridelave, vsebnosti vitaminov, načinov skladiščenja. Zlasti so problematične nezaželene nasičene maščobne kisline, geometrijske (trans) izomere polinenasičenih maščobnih kislin ter prosti radikali nastajajoči med razpadom maščob. Posledice pretirane uporabe maščob in s tem zauživanje energijsko preveč goste hrane se poskuša omiliti z razvojem maščobnih nadomestkov. Novi proizvodi se po lastnosti vse bolj približujejo maščobam, vendar stranski učinki nakazujejo, da bodo maščobe še nadalje glavni izvor energije v prehrani.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1997, št. 2


Atomske orbitale

avtor: Sonja Munih

Opisana je uporaba softwera Mathematica za računanje in risanje grafov zahtevnih funkcij s katerimi ponazorimo oblike atomskih orbital. Navedeni so konkretni primeri, ki razjasnijo zakaj s krogelnimi funkcijami, ki jih dobimo neposredno z reševanjem Schrödingerjeve enačbe ne moremo opisati atomskih orbital. Sestavek je namenjen poglobljenemu študiju na visokošolskem nivoju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1997, št. 2


Voda včeraj, danes, jutri

avtor: Iztok Turel

V sestavku je opisana voda kot pomembna kemijska spojina. Navedenih je nekaj zgodovinskih primerov uporabe vode kot kemikalije ter sodobni pogledi na kemijske in fizikalne lastnosti vode. Voda je v spojinah lahko vezana na tri načine: s koordinacijsko vezjo direktno na atom, z vodikovo vezjo na različne elektronegativne atome ali pa zapolni prazna mesta v nekaterih strukturah, še vedno pa ni v celoti pojasnjena zgradba tekoče vode. V sestavku je navedenih nekaj zanimivih številčnih podatkov o kroženju vode v naravi in njenem onesnaženju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1997, št. 2


Barva in naravna barvila

avtor: Bojana Boh

Prispevek obravnava barvo kot subjektivni pojav, fizikalne osnove za nastanek barve, povezave med strukturo in barvo kemijskih spojin ter zaznavo barv v kompleksnem nevrofiziološkem procesu. Predstavljeni so primeri fizikalnih in kemijskih barv v naravi in njihov pomen v različnih naravnih procesih. Naravnih barvil in pigmentov je ogromno, zato je bila za uporabo v šoli pripravljena poenostavljena klasifikacijska shema, ki naravna barvila razvršča v pet glavnih skupin: derivati izoprena, pirola, pirimidina, kinona in pirana. Za vsako skupino so predstavljeni značilni predstavniki in organizmi, v katerih se le-ti pojavljajo. Kratek pregled zgodovine naravnih barvil in uporabe v stari in sodobni umetnosti se zaključi z možnostmi uporabe naravnih barvil v prehrambeni, kozmetični, farmacevtski in tekstilni industriji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1997, št. 2


Določanje koncentracije aluminija v rastlinskih vzorcih z merjenjem emisije v induktivno sklopljeni plazmi

avtor: S. Ivanovič, A. Šalehar, R. Milačič, T. Požek Novak

Aluminij je prisoten v tleh in mineralih kot oksid ali kot alumosilikat. V zemeljski skorji ga je 8% in je za kisikom in silicijem tretji najbolj razširjen element. Kljub njegovi razširjenosti pa se zaradi izredno nizke topnosti v vodah in v kapilarni vodi tal pojavlja v zelo nizkih koncentracijah. Pri kislih pogojih v tleh se aluminij sprosti v talno raztopino, podtalnico ter v površinske in stoječe vode1,2 v obliki ionov ali pa se veže z razpoložljivimi organskimi in anorganskimi ligandi v stabilne komplekse3.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 1997, št. 1


Zemljevidi kemijskih reakcij

avtor: M. Orel, M. Vrtačnik

Vsakoletna tekmovanja za Preglova priznanja in plakete, v zadnjih letih pa tudi analiza uspešnosti reševanja maturitetnih nalog iz organske kemije kažejo, da imajo tako osmošolci, kakor tudi srednješolci velike težave pri reševanju nalog iz organske sinteze, bodisi, da so le-te zasnovane kot problem, ali pa kot dopolnjevanje reakcijskih shem.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 1997, št. 1


Moderna analizna kemija

avtor: Alenka Gogala

Še ne tako dolgo tega je bila analizna kemija obravnavana kot “dekla” drugih vej znanosti in tehnologije. Na EUROANALYSIS VIII v Edinburghu leta 1993 pa je bila predstavljena in sprejeta naslednja definicija: “Analizna kemija je znanstvena disciplina, ki razvija in uporablja metode, instrumente in strategije, s katerimi dobiva informacije o sestavi in lastnostih materiala v prostoru in casu.”

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1996, št. 4


Odpadna organska topila-1.del

avtor: Franc Lipovšek

Organska topila so kapljevine, ki so namenjene za raztapljanje raznih snovi (predvsem organskih, in to predvsem v trdnem in tekocem agregatnem stanju).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1996, št. 4


Pasivni hitri pregled plinov v prsti GORE-SORBER ...

avtor: M. Stunder, C. Mehltretter

Na osnovi simulatorja zbiralnika, ki ga uporablja naftna industrija za optimiranje izkoriščanja naftnih in plinskih zbirlanikov, je bil razvit večfasni simulator TRANS-EOS.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1996, št. 20


Čiščenje izcednih voda z rastlinskimi čistilnimi napravami (RČN)

avtor: mag. Tjaša Bulc, dipl.biol.

Prizadevanje za zmanjšanje ali celo odpravo posledic prekomernega obremenjevanja okolja se odražajo v vsej ostrejših zahtevah za sanacijo najbolj ogroženih področij, med katere sodijo deponije odpadkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1996, št. 20


Industrijska ekologija (1)

avtor: Renata Slabe-Erkar

Ena od pomembnejših podlag industrijske ekologije je, da tako biološki sistem zavrača pojem odpadkov. Narava ničesar ne zavrže, temveč ves material ponovno, pogosto zelo učinkovito, uporabi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1996, št. 20


Zdravstveni vidiki onesnaženosti okolja

avtor: Alenka Lestan

Človek s svojimi nesmotrnimi posegi v okolje povzroča posredno škodo tudi sebi. Tu mislimo onesnaženje zraka, vode in zemlje, s čimer se ukvarja ekologija.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1996, št. 2


Eterična olja

avtor: Dunja Gregorič

Danes je poznanih okoli 3000 vrst eteričnih olj, od katerih jih ima le 150 praktični pomen. Eterična olja so hlapna, dišeča olja. Pri sobni temperaturi so večinoma tekoča. Sestavlja jih lahko do 200 organskih komponent, vendar so tudi taka, ki jih sestavlja le ena. Najdemo jih skoncentrirana v enem ali več delih rastlin: v cvetovih, listih, koreninah, plodovih, skorji, steblu in smolah.3,5

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1996, št. 2


Primerjalna analiza rezultatov testov organske kemije

avtor: J. Čuvan, M. Vrtačnik

Konec šolskega leta 1994/95 je bilo organizirano državno srecanje iz osnov kemije za ucence osnovnih šol in dijake srednjih šol. Tekmovanje za Preglova priznanja in plakete je potekalo v okviru gibanja Znanost mladini in Slovenskega kemijskega društva, v organizaciji Naravoslovnotehniške fakultete (NTF), Oddelka za kemijsko izobraževanje in informatiko, ter Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1996, št. 2


Odkrivanje kemijskih elementov

avtor: T. Cvirk, V. Ferk, K. Godec, M. Kogovšek, M.S. Podpečan, P. Potokar

Velik prispevek k razvoju kemije je v tem obdobju prispevala vrsta slavnih kemikov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1996, št. 2


Zgodba o whisyju

avtor: Marin Berovič

Uisge beatha, (aquavite, water of life), voda ali bolje rečeno tekočina življenja oziroma staro keltsko ime za whisky. Čeprav pripisujejo glavno vlogo pri tradiciji škotskega whisky-a svetemu Patricku, ki naj bi v petem stoletju našega štetja prenesel umetnost destiliranja whisky-a na Škotsko, je zelo verjetno, da je iznajdba alkoholne destilacije arabskega izvora!

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1996, št. 2


Embalaža-sestavni del komunalnih odpadkov

avtor: Stojan Jakin, dipl.ing., Maja Gunstek

Občini Vrhnika in Borovnica se nahajata na jugozahodnem delu Ljubljanskega Barja na površini 169 km2 in imata skupaj nekaj več kot 20.000 prebivalcev. Organiziran odvoz odpadkov se je pričel v šestdesetih letih, v osemdesetih letih pa se je razširilo področje organiziranega odjema tako, da je do danes zajetih približno 97 % vseh prebivalcev...

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1996, št. 19


Varstvo okolja-gonilo izboljšav izdelkov

avtor: Uroš Maček

Začetku družbe ALUPAK d.o.o. segajo v leto 1972, ko je bil v okviru tedanjega podjetja IMPOL ustanovljen oddelek OPLEMENITENJE. Oddelek se je ukvarjal s proizvodnjo oplemenitenih folij in nekaterih vrst izdelkov fleksibilne embalaže. Oddelek se je razvijal, postopoma pridobil širši strojni park, zaposloval vedno večje število ljudi in predvsem širil svoj proizvodni program...

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1996, št. 19


Odlaganje odpadkov v R Sloveniji-stanje in perspektiva

avtor: Branko Družina

28. in 29.maja 1996 je bilo v Ljubljani 2.mednarodno posvetovanje z naslovom Ravnanje odpadkov v Sloveniji. Posvetovanje je imelo v prvi vrsti namen predstaviti sedanje stanje v Sloveniji, nato seznaniti strokovno javnost z odlaganjem in ravnanjem odpadkov v prihodnje, obenem pa predstaviti tuje dosežke na tem področju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1996, št. 19


Prehrambena embalaža-potrošniški vsakdan

avtor: Bojana Kos Grabar

Prehrambeni izdelek kupimo, da zadovoljimo svojo potrebo po hrani. Zadovoljitev želje se konča v košu za odpadke. Za odpadek ali embalažo se tam prične pot, ki je kupcem v trgovinah, križiščih potrošniške mreže, manj znana in jo le slutimo zaradi neprijetnih vonjav iz smetnjakov. Kar moremo, postorimo doma, da si zagotovimo znosnost v bivalnem okolju, a kar bi morali, je še mnogo več, le prepričati se moramo, da je ista znosnost merilo obstojnosti življenja na našem vsak dan znova ranjenem planetu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1996, št. 19


Dezinfekcija pitne vode v nekaterih slovenskih vodovodnih sistemih (I)

avtor: Andrej Perc, dipl.ing.

Neoporečnost pitne vode je v najtesnejši povezavi z zdravstvenim stanjem prebivalstva, zato je skrb za zaščito in vzdrževanje kvalitete in kemijsko-biološke neoporečnosti te dobrine ena temeljnih nalog in dolžnosti zdravstva vsake države.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1996, št. 19


Rešitev problematike preostalih komunalnih odpadkov

avtor: dr. Uroš Eberl, dipl.ing

Kljub urejenim sistemom ločenega zajema ter minimizacije odpadkov na izvoru ostajajo še vedno velike količine takoimenovanih preostalih odpadkov kot ostanek ločenega zbiranja trdih gospodinjskih ter njim podobnih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Glede na njihovo heterogeno sestavo in visoko vsebnost vlage je snovna reciklaža zaradi zahtevnosti tehnologij predelave ekonomsko nezanimiva. Prav tako pa zgoraj navedene in številne druge lastnosti preostalih odpadkov povzročajo težave tudi pri termičnem procesiranju (energetska reciklaža) ali pa pri trajnem varnem deponiranju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1996, št. 19


Pilotni projekt ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru v Ljubljani

avtor: prof.dr. Bogomir Koželj, doc.dr. Drago Vuk, Martin Mele, dipl.oec.

V letih 1993, 1994, 1995 in 1996 v mestu Ljubljana v okviru »Projekta poskusa uvedbe ločenega zbiranja komunalnih odpadkov Ljubljana – 2.faza« so potekali trije raziskovalni poskusi ločenega zbiranja gospodinjskih odpadkov, vsakič v trajanju vsaj 12 mesecev. Nosilec raziskovalne naloge je bila Fakulteta za organizacijske vede Kranj Univerze v Mariboru, naročniki naloge pa različni oddelki Uprave Mestne občine Ljubljana. Soizvajalci naloge so bili Javno podjetje »Snaga« Ljubljana ter podjetji za sekundarne surovine »Papir servis« in »Dinos« iz Ljubljane.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1996, št. 19


Razvoj novih tehnologij za sanacijo kontaminiranih zemljin in voda

avtor: Branko Družina

Na letošnjem 4. srečanju v avstralskem mestu Adelaide »Evaluation of Demonstrated and Emerging Technologies for the Treatment and Clean-up of Contaminated Land and Groundwater«, od 11. do 17. februarja tega leta, je bilo predstavljenih nekaj novih tehnologij z rezultati aplikativnih izkušenj pri prenosu teh postopkov v praktično uporabo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1996, št. 18


Geomehanski in hidrogeološki aspekti sanacij deponij odpadnih snovi na deponijah in kraških vrtačah s pričakovanimi neenakomernimi posedki

avtor: dr. Marijan Ivanc

V preteklosti se je odpadke odlagalo pretežno v jame in kraške vrtače, ki so se medčasno že napolnile. Take deponije odpadnih snovi še silijo v višino oziroma se išče tudi možnosti za morebitne razširitve obstoječih lokacij. Ker v Sloveniji skoraj polovico ozemlja predstavlja kraški ali vsaj več ali manj zakraseli svet, so obstoječe deponije brez izolacije dna in prestrezanja izcednih vod neposredna grožnja za vodne vire.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1996, št. 18


Ekotoksikološki testi za vredmotenje kvalitete odpadne vode

avtor: Boris Kolar, dipl.bio.

Onesnaževanje voda je eden izmed osrednjih problemov, ki bremeni okolje v sodobnem svetu. Ob sicer nehvaležni primerjavi posledic, ki nastajajo v okolju zaradi onesnaževanja zraka, vode in tal, ugotavljamo, da prav onesnažene odpadne vode najbolj neposredno učinkujejo na strukturo in funkcijo prizadetega biotopa. V vodi se namreč škodljive snovi mnogo počasneje redčijo, kot na primer v zraku, so pa bolj premične, kot v zemlji. Razmerje med koncentracijo in izpostavljenostjo je za vodne organizme v primeru onesnaževanja voda najbolj neugodne, zato se prizadete življenjske združbe hitro odzovejo na poslabšane razmere. Številne vrste propadejo, pretrga se prehranjevalna veriga. Priča smo enaki zgodbi, kot se dogaja ob uničevanju deževnega pragozda. Posledice onesnaževanja sladkovodnih biotopov ponavadi spregledamo, razen v primerih drastičnega poslabšanja življenjskih razmer, ki se izražajo v množičnih poginjanjih rib. Vodna gladina skrije tragične spremembe, ki nastajajo v prehranjevalni verigi vodnih prebivalcev, ko se vodotok seli iz višjega v nižji kakovostni razred.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1996, št. 18


Ekološki razvojni sklad Republike Slovenije-ponudnik ugodnih kreditov za ekološke investicije

avtor: mag. Andrej Tavčar, dipl.ing.

Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, d. d., Ljubljana (Eko sklad) je neprofitna finančna organizacija za kreditiranje naložb pri varstvu okolja s krediti z ugodno obrestno mero...

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1996, št. 18


Okoljska odgovornost in privatizacija-Slovenija

avtor: Dušan Pichler

Glede lastnine na proizvodnih faktorjih in nepremičninah v Republiki Sloveniji je pred spremembo političnega in ekonomskega sistema obstojala v pretežnem delu družbena lastnina, v manjšem delu pa tudi zasebna. Del zemljišč in gozdov ter malih podjetij oziroma in vsa obrt je bila v zasebni lasti, del zemljišč, gozdov in vsi naravni viri (voda, rudnine, divjad, ribe itd.), večina manjših, vsa srednja in velika podjetja pa so bila v družbeni lasti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1996, št. 18


Komunalni program "Zarja" Kovinooprema Petrovče

avtor: dr. Marijan Ivanc

Zarja Kovinooprema Petrovče se pri kupcih in uporabnikih že vrsto let dokazuje kot soliden in zanesljiv partner, ki sledi razvoju komunalne tehnike in tako prispeva svoj delež k čistejšemu in prijaznejšemu okolju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1996, št. 17


Kombinirani postopek čiščenja izredno močno smredečega zraka, ki izhaja iz velikih čistilnih postaj odpadne vode

avtor: Matjaž Pribošič

Osnovni metodi za odstranjevanje smradu sta kemična absorbcija in bioploška filtracija. Oba postopka imata pri pravilni uporabi določene omejitve, posebej v zelo onesnaženem zraku in pri zahtevah po visoki stopnji čiščenja. Kombinacija obeh in njuno skupno delovanje pa lahko reši skoraj vse probleme emisij smradu iz čistilnih naprav. Visoke koncetracije H2S in ostalih v vodi topnih smrdečih komponent, se absorbirajo v mokrem pralniku, ki je sestavljen iz več modulov v vodoravni smeri in biološkega filtra.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1996, št. 17


ISWA objavlja listino minimalnih ulrepov za gospodarjenje z odpadnimi snovmi

avtor: dr. Marijan Ivanc

17. oktobra 1995 je ISWA na Dunaju na svetovnem kongresu objavila listino minimalnih ukrepov za gospodarjenje z odpadnimi snovmi. V članku je predstavljena listina, strateški cilji in politika ISWA.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1996, št. 17


Problematika pesticidov, gospodarske in politične posledice

avtor:

Članek predstavlja problematiko uporabe pesticidov, povzeto po knjigi Pesticidi-ubijalci življenja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1996, št. 17


Ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti v Sloveniji

avtor: Branko Družina

Do urejenega urejanja odpadkov pri nas bo verjetno rpeteklo še nekaj časa, čeprav izkušnje v tujini kažejo, da je obvladovanje te problematike možno relativno hitro vzpostaviti, če so le dane pravne, organizacijske, finančne in tehnične-tehnološke možnosti za to...

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1996, št. 17


Azbest: problem okolja-notranjosti prostorov-in odpadkov

avtor: Jurgen Kleimberg, dipl.ing

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1996, št. 17


Pojmovne mreže za kemijsko ravnotežje in hitrost kemijske reakcijepri pouku kemije v gimnaziji

avtor: Alenka Gabrič

Pojma kemijsko ravnotežje in hitrost kemijske reakcije sta za dijake srednjih šol trd oreh, obenem pa je razumevanje teh pojmov nujno potrebno, saj sta bistvena za razumevanje poteka kemijskih reakcij. Izdelela sem tri pojmovne mreže, ki služijo kot pripomocek ucitelju in ucencu za razumevanje pojmov kemijsko ravnotežje in hitrost kemijske reakcije, vplivov na kemijsko ravnotežje in hitrost kemijske reakcije ter povezav med njimi. Dijaki v dveh ucnih enotah osvojijo pojma kemijsko ravnotežje in hitrost kemijskih reakcij, v tretji pa oba pojma povežejo. Znanje utrjujejo tako, da na primerih napovedo potek kemijske reakcije. Pri tem si pomagajo s pojmovnimi mrežami.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 1996, št. 1


Videometoda pri pouku kemije

avtor: Darinka Sikošek

Uporaba videodidakticnega medija predstavlja kljucno komponento videometode, ki združuje izbrane prvine nekaterih standardnih ucnih metod. Predstavljena je metodologija nacrtovanja, gradnje in izvajanja uciteljeve “Videopriprave na ucno enoto”. Prikazani so videodidakticni pristopi z ustreznimi videoprilogami, uporabnimi v posameznih makrokomponentah ucnega procesa, predlagane spremljevalne metode/oblike dela in opisano uciteljevo/ucencevo delo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 1996, št. 1


Justus Liebig in vzpon industrijskega kmetijstva (1803-1873)

avtor: Anton Komat

To, da je človeštvo v borbi proti “škodljivcem” izbralo prav kemično zaščito, je zgolj naključje, nastalo zaradi tedanjih razmer v svetovni znanosti. Kemija je bila v drugi polovici 19. stoletja v silovitem vzponu, bila je znanost, “ki lahko spozna vse odgovore”, in bila je predvsem zelo uporabna znanost, ki zna svoje rešitve izjemno hitro uporabiti tudi v praksi, v industriji. To je bilo obdobje polnega teka industrijske revolucije, tega nikakor ne smemo pozabiti. Zato se je tudi kmetijstvo začelo zgledovati po industriji. Splošna logika industrializacije je pometla tudi s tradicionalnim kmetijstvom. Z vse večjo uporabo kemičnih sredstev in mehanizacije se je le-to pridružilo drugim gospodarskim panogam in poglavitna merila uspešnosti so postali količina, dohodek in dobiček. Industrializacija je kmetijstvo spremenila v temeljih. Prst je postala le naravna opora za rast rastlin, voda le surovina za namakanje, kmetijski stroji najboljši prijatelji pri delu, kemična gnojila “deklica za vse”, pesticidi, ta čude` znanosti, pa vsemogočni ubijalci “škodljivcev”. Zmagoslaven pohod človeka nad naravo, začet z neolitsko revolucijo, je tako dosegel svoj vrh. Človek je, ne zavedajoč se vseh posledic svojega ravnanja, postal zmagovalec. Trenutki grenkejših spoznanj bodo šele sledili, skoraj stoletje pozneje. Vsaki orgiji sledi streznitev, ob streznitvi pa človeka ponavadi boli glava. Zdaj se tudi kemična orgija človeštva končuje s hudim glavobolom. Številni si ga še vedno lajšajo z aspirinom, kakor da nočejo videti pravega vzroka. Toda nastopil bo čas, ko ne bo pomagalo nobeno zdravilo proti glavobolu več in takrat bo treba temeljito ozdraviti vzroke, ne pa lajšati posledic.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 1996, št. 1


Pralna in čistilna sredstva

avtor: Branko Ribič

Mnoga leta so na razvoj pralnih in čistilnih sredstev vplivale uporabne lastnosti (pri pranju tekstila, pri čiščenju trdne površine).

Kasneje, od leta 1959 naprej, se je s pojavom pene na nekaterih rekah pojavil še novi dejavnik: ekologija. Ta je dosegel svojo najvišjo točko ob zamenjavi fosfatov z zeoliti v pralnih sredstvih. Seveda je ta vpliv povezan z ostalimi, ki določajo uporabne lastnosti izdelke.

Istočasno se mora na področju razvoja pralnih in pomivalnih strojev upoštevati tudi tekstilna vlakna, materiale in seveda pričakovanja potrošnikov.

Iz teh zornih kotov je prikazan razvoj pralnih in čistilnih sredstev v zadnjih letih in v bližnji prihodnosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1995, št. 4


Čudoviti svet mineralov

avtor: Lidija Cigoj

Leta 1992 so tri nedelje zapored potekale televizijske oddaje s skupnim naslovom “Cudoviti svet mineralov”. Odmevi so bili zelo ugodni.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1995, št. 4


Kako rešiti nalogo iz kemijskega računanja

avtor: Boris Čeh

Vprašanje - kako naj rešim nalogo - se dijakom in študentom zastavlja pogosto in ob različnih priložnostih. Pri upeljevanju v nove discipline, v tematike znotraj posameznih disciplin, ki so povezane z reševanjem različnih računskih nalog ali pa pri pripravi na različne pisne izpite, kolokvije itd., se ta problematika znova in znova odpira.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 1995, št. 3


Varno delo v kemijskih učilnicah in laboratorijih na naših šolah

avtor: Jelka Sodja Božič

Pri opravljanju eksperimentov v šolskih ucilnicah je zelo pomembno varno in zdravju neškodljivo delo. Ta problem rešuje vsak posamezni ucitelj ali skupina uciteljev na šoli po predpisih in pobudah, ki prihajajo iz raziskovalnih in rutinskih laboratorijev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1995, št. 2


Razvoj poučevanja kemije

avtor: S.A. Glažar, A. Kučan, A. Jemec

Konec 18. stoletja se je v svetu začela doba kvantitativne kemije. Pri nas opažamo, da so na začetku 19. stoletja v nekaterih lekarnah uporabljali kvantitativne kemijske metode. Ukvarjali so se predvsem z analizo mineralnih vod. Med zdravniki se pojavljajo avtorji prvih znanstvenih del iz kemije, predvsem tistih, ki so zagovarjali doktorske disertacije s tega področja. Poleg tega so zdravniki pisali tudi dela iz botanike in mineralogije ter v njih obravnavali tudi kemijo. Osnova za poučevanje kemije je bila fizika z naravoslovjem, kajti do polovice 19. stoletja so poučevali kemijo le kot del tega predmeta. Razvoj poučevanja kemije lahko razdelimo v tri obdobja, prvo od leta 1801 do 1850, drugo od leta 1851 do 1864 in tretje obdobje od leta 1865 do konca stoletja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1995, št. 2


Znanje in učenje kemije ter novi učni projekti

avtor: Dušan Krnel

Težnje po približevanju “abstraktnega ali akademskega” naravoslovja potrebam in razumevanju vecine ljudi (naravoslovno opismenjevanje) trajajo že nekaj desetletji. Priceli so Americani, ki so faktografijo v ucenju kemije skušali preseci z znanstveno raziskovalnim pristopom in metodo reševanja problemov - projekt CHEM Study (Vrtacnik, 1989). Sledili so projekti, ki so skušali iskati motivacijo in osmišljanje ucenja kemije v clovekovih vsakdanjih potrebah ali v globalnih problemih civilizacije in casa v katerem živimo. V tem obdobju (osemdeseta leta) so nastali projekti Chem-Com (Chemistry in the Community, 1985), Science in Society (1981), koncem osemdesetih sta nastala še dva angleška projekta SATIS (Science , Technology and Society, 1986) in novejši
SALTERS (Chemistry in the Salters’ Approach, 1989), delno lahko ta pristop zasledimo tudi pri projektu Nuffield Co-ordinated Sciences (1988).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1995, št. 2


Celuloza in njeni derivati V.del- Celulozni etri

avtor: Darinka Sikošek, Boris Lipič

V okviru nacrtovanega ciljno-geselnega skeleta ucne enote Celuloza in njeni derivati preostaja še
vsebinsko geslo ETRENJE CELULOZE (D. Sikošek in B. Lipic, 1992). Spomnimo se namrec, da so v glukozni enoti celuloze prisotne tri proste hidroksilne (–OH) skupine, ki se z alkoholi lahko zaetrijo. Medtem ko zacetki raziskav na etrenju celuloze segajo v leto 1912 in je prva pilotna proizvodnja iz leta 1927, pa leto 1935 predstavlja pricetek industrijske proizvodnje celuloznih etrov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1995, št. 2


Malo drugače o kemijskih elementih; kratka predstavitev bioanorganske kemije

avtor: Iztok Turel

V splošnem morajo imeti elementi, prisotni v bioloških sistemih, uporabno vlogo, biti morajo prisotni v okolju, in to v takšni obliki, da jih biološki sistemi lahko uporabijo. Praviloma so to omenjeni lažji elementi, ki so najbolj pogosti tako v vesolju kot tudi na Zemlji. “Kemija življenja” je torej predvsem kemija lažjih elementov, ki imajo atomska števila nižja od 35. Od omenjenih elementov imajo samo molibden, kositer in jod višje atomsko število, nobeden od njih pa ni potreben vsem organizmom. Zanimivo je opažanje, da je vsebnost elementov v morski vodi podobna vsebnosti le-teh v nekaterih organizmih, od tod tudi ideja, da se je življenje pričelo razvijati v morju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1995, št. 2


Ekološko varovanje tal in talnice

avtor:

Iz leta v leto se stopnjuje onesnaženost tal, vode in zraka. Med potencialni onesnaževalci tal in vode so tudi industrijske tekočine, to so nevarne tekočine, ki ob izlitju onesnažujejo predvsem tla (zemljo) in vodo (talnica, vodni izviri). Do izlitja teh tekočin pa lahko pride pri prevozu teh tekočin, pretakanju in skladiščenju. Pogosto so v dnevnem časopisju opisani dogodki, povezani z izlitjem nevarnih tekočin. Veliko je primerov, da pride do onesnaženja tal in talnice zaradi izrabljene embalaže (sodi, hoboki...) zaradi okvare ventilov, prelivanja pri pretakanju ipd. Ekološko pa so zelo problematični dogodki, pri katerih pride do izliva oziroma izpuščanja nevarne tekočine iz embalaže med prevozom. V teh primerih lahko pride do onesnaženosti tal in talnice na raznih mestih pač glede na transportno pot....

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1995, št. 16


Pomen in možnost reklamiranja eko tehnologij in proizvodov

avtor: Damjan Mumel

Dejstvo je, da so eko tehnologije in eko izdelki v razcvetu. če hočemo ohraniti kolikor toliko zdravo okolje in s tem razmere, v katerih bomo prisiljeni živeti, potem je lotevanje problemov, ki jih prinaša razvoj novih, okolju bolj prijaznih tehnologij, nujno. Ekološko neoporečni izdelki bodo vedno močneje izpodrivali izdelke, ki so za okolje obremenjujoči. čim hitreje se bomo tem trendom začeli prilagajati, tem več časa bomo imeli na voljo za proces prilagajanja. Zamudniki bodo v časovni stiski in ko nam zmanjkuje časa, je možnost, da storimo napako, tem večja, čim manj časa imamo na razpolago.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1995, št. 16


Sanacija deponij odpadnih snovi

avtor: dr. Marijan Ivanc, dipl.ing., dr. Jakob Likar, Franc Žigman

Vsa okolja se branijo odpirati nove deponije in kljub sodobnim in ekološko sprejemljivih tehnologijah deponiranja jih beseda »deponija odpadkov« podzavestno spominja na odbijajočo zunanjo podobo nekdanjih divjih deponij. Tako sedanja situacija sili komunalna podjetja na čimprejšnje saniranje obstoječih deponij in nadaljnje izkoriščanje do skrajnih možnih mej. Le redko se sanacija deponije izvaja z istočasno zapiranjem in rekultivacijo ter prehodom na novo lokacijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1995, št. 16


Ravnanje z RAO v NE Krško

avtor: Marjan Zorko, prof. fiz.

Vsestranski in dinamičen industrijski razvoj, ki ga doživljamo, povzroča kopičenje velikih količin različnih odpadkov. Kljub temu da je ekološka prosvetljenost prebivalstva na zavidljivi ravni, je reševanje problematike odpadkov še vedno zelo pereče. Opaziti je, da se te problematike v različnih okoljih lotevajo zelo različno, odvisno pač od splošne razvitosti. Jedrska tehnologija, ki se je razbohotila v drugi polovici tega stoletja, prinaša s seboj novo vrsto industrijskih odpadkov – radioaktivne odpadke (RAO). RAO generira mlada tehnologija, ki se je razvijala v obdobju, ko je že začela prevladovati splošna miselnost, da mora problematiko odpadkov rešiti tisti, ki jih generira, zato ni nič posebnega, če se reševanju problematike RAO posveča tolikšna pozornost.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1995, št. 16


Ravnanje z blatom iz čistilnih naprav odpadnih vod in možnosti uporabe v Evropski uniji

avtor: dr. Marijan Ivanc, dipl.ing.

Slovenija se, kot mlada samostojna država, pospešeno pripravlja na vstop v EVropsko unijo. Seveda morajo te priprave obsegati poleg političnih, gospodarskih in ostalih področij tudi varovanje okolja in s tem povezane problematike. Gospodarjenje z odpadnimi snovmi je izredno pomembno za uravnoteženi in trajnostni razvoj Slovenije. Pri tem je še kako važno tudi ustrezno ravnanje z blatom iz vodočistilnih naprav in možnost njegove uporabe. Ni nam potrebno odkrivati Amerike ponovno, saj so izkušnje in praksa članic Evropske unije za nas še kako poučne.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1995, št. 16


REC Slovenija

avtor: Milena Marega

REC je neodvisna, nepolitična mednarodna fundacija, ki je bila leta 1990 ustanovljena na osnovi spoznanja, da je delovanje na lokalni in regionalni ravni ključnega pomena za reševanje globalnih problemov okolja in narave. S podporo delovanja nevladnih organizacij (NVO) in s sodelovanjem z vladami, krepi sposobnost za reševanje problemov okolja/narave na lokalni, državni in regionalni ravni.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1995, št. 15


Sortirnice odpadkov-"modna muha" ali nujni ukrep za gospodarjenje z odpadki?

avtor: dr. Marijan Ivanc, dipl.ing.

Recikliranja sekundarnih surovin iz odpadkov si danes ne moremo več zamisliti brez sodobnih sortirnic, v katerih iz odpadkov izločajo posamezne vrste za tržišče zanimivih sekundarnih surovin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1995, št. 15


Ali je francoska praksa odlaganja radioaktivnih odpadkov uporabna v Sloveniji?

avtor: Egon Lukacs

Enomesečno temeljito seznanjanje s francosko prakso odlaganja radioaktivnih odpadkov mi omogoča prenesti nekaj njihovih bogatih izkušenj na razmere v Sloveniji.....

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1995, št. 15


Strm vzpon uporabe "PET" plastenk za pijače-ekološko sprejemljive embalaže bodočnosti (?)

avtor: dr. Marijan Ivanc, dipl.ing.

Vsi, ki so si v letošnji poletni vročini v Sloveniji gasili žejo z osvežilnimi brezalkoholnimi pijačami in mineralnimi vodami, so v glavnem posegali po priročnih plastenkah vsebine 1,5 l, 2 l ali celo 2,5 l. Tako praktične so: lažje od steklenic, ne razbijejo se ob slučajnem padcu na tla in ne počijo pri morebitnem »podaljšanem hlajenju« v skrinji. In nobene kavcije ti ni treba plačati kot pri uporabi steklenic. Če kupiš v diskontu komplet 6 plastenk, so te lepo združene s polietilensko folijo in ne potrebuješ posebno nosilno embalažo za steklenice, ki je težja in zavzame več prostora. No, do tukaj je vse lepo in prav, razen drobne malenkosti: Kam s prazno plastenko?

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1995, št. 15


Pristop k projektu in nekateri rezultati poskusa ločenega zbiranja gospodinjskih odpadkov na delu KS Prule v Ljubljani

avtor: prof.dr. Bogomir Koželj, doc.dr. Drago Vuk, Martin Mele, dipl.oec.

Javno podjetje »Snaga« je v juniju 1993 pripravilo elaborat o ločenem zbiranju na poskusnem območju v KS Prule (2.800 prebivalcev), ki ga je projektna skupina sprejela. S posebno pogodbo so bile opredeljene obveznosti in dolžnosti med naročniki in izvajalci projekta.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, september 1995, št. 15


Kje končujejo ostanki komunalnih odpadkov?

avtor: Darinka Ignjatovič, dipl.ing.gr.

Danes, ko še nismo dovolj vzgojeni, da bi strogo ločevali odpadke, moramo odlagati velikanske količine odpadkov. Zanje potrebujemo veliko prostora v naravi, ki ga moramo urediti tako, da bo preprečeno onesnaževanje podtalja, podtalnice in okolice odlagališča.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1995, št. 14


Elektro-biološki ter solarni razkrojevalnik komunalnih odpadkov

avtor: Božidar Sandič, dipl.ing.geol.

Biogas production in biogas plants for energetic purposes nowadays is not very popular. Based on examination among those who have erected such plants allaround the European Community, it was clear that other motives, especially ecological, was very important. In such plants, biogas could be more successfully used in combined production for electrical and thermal energies by using gas motors. Demonstration projects using anaerobic fermentation for energy production from waste materials increasingly apply fermentation of solid wastes. It was supposed that this system could be used combined with municipal wastes. Some demonstration projects oriented in this direction are already ongoing with agricultural wastes. Part of energy we need for electrobiological decomposition will be acquired from the sun.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1995, št. 14


Star-odvečni-vrnilni papir

avtor: dr. Vlado Barbič, dipl.ing

Izraz »star papir« je sicer običajen in pogosto rabljen, vendar za današnje čase premalo natančen. Za nov list papirja, ki smo ga zaradi nepravilno napisanega stavka zmečkali in vrgli v koš, to prav gotovo ne velja. Papir, ki ga ne rabimo več in nam povzroča napoto ali je odveč, bi ustrezneje poimenovali »odvečni papir«. Ta lahko zaide v zabojnik in od tam na odlagališče. Če je bil odložen v zabojnik za papir in ga zbiralec pripelje k proizvajalcu papirja, kako bi ga imenovali? Predlagam, da ga imenujemo »vrnilni papir«. Omenjen odnos do izrazov nov – star – vrnilni papir je vredno pogledati še s šaljive strani. Trdimo, da je nov papir v trenutku lahko star papir in da se iz starega papirja proizvaja nov papir. Pa še res je vse to. Za boljše razumevanje pojmov in stanja na področju starega papirja si velja stvari pogledati malce bližje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1995, št. 14


Odpadki-naša dediščina za prihodnost

avtor: mag. Mojca Knez, dipl.ing.

V življenju se srečujemo z mnogimi dejavniki, ki vplivajo na naš vsakdan. Eden izmed njih so odpadki, ki leže vedno in povsod ter preplavljajo naše življenjsko okolje. Še do nedavnega je bilo odlaganje odpadkov v pretežno neurejena odlagališča skoraj edini način ravnanja z odpadki. Tako so postala najprimernejša mesta za to dejavnost opuščeni kanali, manjše doline, opuščeni peskokopi, gramoznice in glinokopi. Velikokrat pa so odpadki kar raztreseni po pobočjih. Zaradi tega smo vse pogosteje priča najrazličnejšim ekološkim nesrečam, ki se kažejo v onesnaževanju talčnostih v okolici takšnih odlagališč.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1995, št. 14


S čistejšo proizvodnjo v sonaravno družbo

avtor: Janez Petek

Čistejša proizvodnja je prepletanje varstva okolja in industrije z namenom zmanjšati nevarne vplive proizvodov in industrijskih procesov na okolje, porabo snovi in energije, proizvodnjo strupenih snovi oz. strupenost snovi ali proizvodov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, maj 1995, št. 14


Ekologija pri pouku kemije

avtor: prof.dr. Reinhard Demuth

Pri pouku kemije se pojavlja vprašanje, katere so tiste posebne možnosti, ki jih lahko pouk kemije prispeva k splošnemu pouku ekologije. Zaradi tega je bil izdelan projekt »Poskusi v kemiji – brez težav z odpadki«.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1995, št. 13


Pridružite se mednarodni organizaciji za ravnanje z odpadki ISWA-International Solid Waste Association

avtor: dr. Marijan Ivanc, dipl.ing.

ISWA je združenje posameznikov, privatnih podjetij, javnih ustanov in združenj za gospodarjenje z odpadki. ISWA je neodvisna, nevladna in neprofitna organizacija. Cilj ISWA je čim širša izmenjava informacij in izkušenj vseh vidikov ravnanja z odpadnimi snovmi na svetovnem nivoju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1995, št. 13


Ekološko spremljanje izdelkov "od zibke do groba" (Product Stewardship)

avtor: dr. Marijan Ivanc, dipl.ing.

Na Svetovnem kongresu o gospodarjenju z odpadki, ki bo potekal na Dunaju od 15.–20. oktobra 1995 ob 25. letnici ISWA, bo ena od osrednjih tem tudi Ekološko spremljanje izdelkov »od zibke do groba« (Product Stewardship). Pričujoča informacija bralcem, ki jih zanima, omogoči najosnovnejši vpogled v to izredno zanimivo in za obvladovanje odpadkov važno problematiko.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1995, št. 13


Organiziranost združenja za varstvo okolja v prihodnje

avtor: Dušan Butina

Komunalna infrastruktura je osnova razvoja vsake države, kakor je tudi varovanje okolja odraz civilizacijske stopnje nekega naroda. Zato je treba za dosego teh ciljev ponovno združiti dejavnosti in stroke pod eno streho, pa naj bo le-ta v taki ali drugačni obliki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1995, št. 13


Nacionalne zakonske podlage ravnanja z embalažo držav Evropske unije

avtor: Andreja Jerima, dipl.ing

Vedno večje količine odpadne embalaže predstavljajo resen izziv proizvajalcem, potrošnikom in upravnim organom, ki vsak po svojih močeh stremijo k celovitemu obvladovanju problematike ravnanja z odpadki. V pomanjkanju skupnih izhodišč za ravnanje z embalažo v okviru Evropske unije so posamezne države članice vpeljale različne nacionalne sisteme v smislu doseganja skupnih ciljev varovanja okolja in zmerno uravnoteženega razvoja.Prispevek predstavlja sistematičen pregled načinov ravnanja z embalažo v posameznih državah Evropske unije, ki temeljijo na nacionalnih programih ravnanja z odpadki in na njihovi podlagi oblikovanih ciljih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1995, št. 13


Privatizacija v javnem sektorju s poudarkom na komunalnih dejavnostih

avtor: Drago Vuk

Pričujoči sestavek posega na dokaj občutljivo področje lastninskega preoblikovanja javnega sektorja s poudarkom na komunalnih dejavnostih. Dodatno zamegljuje jasno vizijo tega procesa še proces oblikovanja nove lokalne (samo) uprave, ki v nekaterih okoljih (majhne občine) postavlja pod vprašaj tako upravljanje kot izvajanje teh dejavnosti. Vsekakor pa so komunalne dejavnosti in nekateri elementi komunalne infrastrukture že tista spodbuda, ki bo narekovala nastanek vmesnega nivoja med državo in občino. To bo najbrž okrožje, okraj, lahko pa celo širša tvorba kot npr. dežela.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1995, št. 13


Javne službe na področju varstva okolja

avtor: Dušan Pichler

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, februar 1995, št. 13


Lavoisier in rojstvo znanstvene kemije

avtor: Edvard Kobal

Učenci v šoli običajno spoznajo Antoina Laurenta Lavoisiera (1743-1794) pri obravnavi zakona o ohranitvi mase. Tedaj tudi zvedo, da je bil Lavoisier prvi kemik, ki je vpeljal tehtnico za spremljanje reakcije ter tako položil temelje znanstvene kemije. Dalje pa tudi, da je pojasnil vlogo kisika v procesih zgorevanja in dihanja ter dokazal, da je voda spojina vodika in kisika. Žal pa v naši šoli ni časa za podrobnejšo seznanitev z življenjem in celotnim delom tega pomembnega kemika. Zato smo se odločili, da pripravimo daljši sestavek o tem ob 200-letnici smrti A. L. Lavoisiera.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 1995, št. 1


Mikrovalovni keramični materiali

avtor: D. Suvorov, M. Valant

Razvoj mikrovalovne keramike na Odseku za keramiko Instituta Jožef Stefan je do sedaj potekal v dveh smereh. Za karakterizacijo mikrovalovnih lastnosti je bilo potrebno razviti merilni sistem. Izbrali smo metodo zaprte resonančne strukture, pri kateri postavimo dielektrični cilinder v votlinski resonator in z mikrovalovnimi frekvencami vzbujamo določen rod. Iz povratnega signala dobimo informacijo o resonančni frekvenci in o faktorju kvalitete. Dielektričnost izračunamo iz resonančne frekvence ter dimenzij dielektričnega valja. Razvoj mikrovalovne keramike iz sistema BaO-Nd2O3-TiO2 z dodatkom Bi2O3 je praktično končan. Z optimiziranjem sestave, primerno množino dodatkov za izboljšanje temperaturne stabilnosti in zvišanjem faktorja kvalitete ter ustrezno kemijsko in temperaturno obdelavo prahu lahko dobimo mikrovalovni keramični material, ki povsem ustreza vsem komercialnim zahtevam. Hkrati smo tudi že nakazali možnost razvoja novih, v svetu še nepoznanih, mikrovalovnih materialov, s katerimi bi radi posegli v do sedaj še nepokrite dielektrične razrede.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 1995, št. 1


Projekt: Merjenje onesnaženosti ozračja s črnim ogljikom: poročilo o obisku v estoniji

avtor: Mirko Bizjak

Na povabilo Društva fizikov Estonje in tamkajšnjega Državnega zavoda za izobraževanje, ki je oddelek Ministrstva za šolstvo, sem se v casu od 11. do 18. septembra 1994 mudil na obisku v Estoniji. Osnovni cilji obiska so bili: okrepiti sodelovanje na podrocju izvajanja ekoloških raziskav v okviru šolskih projektov z delovnim naslovom Enostavne metode merjenja onesnaženosti ozracja, izmenjati dosedanje izkušnje pri tem delu, v neposrednem stiku s predstavniki ucencev in mentorjev ugotoviti odmev na to dejavnost v dolocenem okolju (specificen položaj Estonije po razpadu Sovjetske zveze) ter poiskati smeri nadaljnjega razvoja aktivnosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1994, št. 4


O natančnosti pri (kemijskem) računanju

avtor: Primož Šegedin

Menim, da je koristno, če se včasih pozabavamo tudi z vprašanjem (problemom?), ki se zdi navidez manj pomembno ali celo nepomembno. Tako vprašanje je za marsikoga prav vprašanje natančnosti pri kemijskem računanju. Tak vtis vsaj imam potem, ko sem temu problemu posvetil malo več pozornosti pri študentih prvega letnika različnih študijskih smeri - študentje o tem relativno malo (bolje: nič ne) vedo in se upoštevanja pravil o natančnosti pri kemijskem računanju težko privadijo. Prispevek je nekoliko dopolnjeno predavanje z istim naslovom, ki sem ga imel na 3. srečanju slovenskih učiteljev kemije na Otočcu v mesecu septembru 1994.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, december 1994, št. 4


Vplivi nitratov na prenatalni in zgodnji razvoj človeka

avtor: T. Čuk, M. Hojnik, M. Jerič, P. Križanič, M. Vrbnjak

Zaloge zdrave pitne vode so vedno bolj omejene in hkrati izpostavljene velikemu številu onesnaževalcev. Eni izmed teh so tudi nitrati(V) in nitrati(III). Koncentracije nitratov v podtalnici Murskega in Dravskega polja, ki predstavljata v SV Sloveniji najbogatejši vir pitne vode, so že več let zaporedoma bistveno povišane. O možnih zdravstvenih posledicah uporabe takšne vode pa je znanega malo. Težko je namreč predvideti vse sinergične učinke, ki jih nitrati v telesu lahko povzročijo in tudi dogajanja na biokemijskem nivoju znotraj telesa še vedno niso povsem pojasnjena. Poleg tega nekatere raziskave kažejo, da je, v primerjavi z večino, del populacije vedno bolj občutljiv na vplive kemičnih agensov. Ta pojav poznamo pod imenom sindrom povečane občutljivosti (MCS). Zaradi tega sindroma je lahko tveganje ob zelo majhni izpostavljenosti neki kemični snovi veliko večje, kot je to ocenjeno.1

Namen članka je prikazati nekatere možne zdravstvene posledice, ki jih dolgotrajna izpostavljenost povečanim množinam nitratov v pitni vodi in hrani lahko povzroči. Postavili smo hipotezo, da se bo pri tistem delu populacije, ki je dalj časa izpostavljen konstantno povišanim koncentracijam nitratov v pitni vodi in hrani, število spontanih splavov povišalo, predvsem pri dojenčkih, kot najbolj občutljivemu delu populacije bi se morale pojavljati težave s prebavo in zmanjšano odpornostjo organizma.

Ker podatkov o ustreznih kliničnih raziskavah pri človeku nismo našli, smo se pri postavljanju hipoteze opirali predvsem na rezultate raziskav opravljenih na domačih živalih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 1994, št. 3


Učinek tople grede

avtor: Marjeta Rakar

Čas svetovne ekološke krize. Eden izmed globalnih problemov človeštva je tudi toplotno onesnaženje zraka. Kako mladi rod seznaniti z učinki tople grede in jih naučiti živeti v skladu s temi spoznanji?

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, september 1994, št. 3


Dinamika rasti informacij s področja kemije kot problem kemijskega izobraževanja

avtor: Edvard Kobal

Informacije s področja kemije rastejo eksponencialno. Istočasno nastajajo tudi nove teoretske osnove kemije, ki so posledica v glavnem velikih odkritij. Zato je popolnoma razumljivo, da vsega novega ni mogoče pravilno razumeti brez daljšega in specializiranega izobraževanja. Učitelj kemije na osnovnih in srednjih šolah namreč niso vključeni v komunikacijski proces, ki teče med ustvarjalci novega kemijskega znanja. Edino avtorji učbenikov in delno tudi načrtovalci pouka kemije so sposobni zmanjševati razkorak med novim kemijskim znanjem in sposobnostmi učiteljev in učencev. Pa tudi oni se zavedajo, da novih kemijskih informacij ni mogoče širiti na račun osnovnega kemijskega znanja, ki naj bi ga osvojili učenci na določeni stopnji izobraževanja.
Analizirali smo razvoj problema in njegovo reševanje v 80. letih ter nakazali eno izmed možnih poti za uspešnejše in obsežnejše uvajanje novih kemijskih informacij pri pouku kemije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1994, št. 2


Gorivne celice

avtor: Marjan Marinšek

Fosilna goriva (premog, nafta, plin) danes v svetu še vedno predstavljajo poglavitni vir energije. Vendar povzroča njihovo prekomerno izkoriščanje nekatere negativne posledice na okolje. alt_gr_f1alt_gr_g Pretvorba kemijske energije fosilnih goriv z gorenjem v toplotnih strojih v koristno delo pomeni namreč onesnaževanje okolja s produkti gorenja. Bodisi s sajami ali pepelom bodisi z dušikovimi ali žveplovimi oksidi. Poseben problem predstavlja tudi prekomerna emisija ogljikovega dioksida v ozračje, ki prav tako nastaja pri gorenju in povzroči učinek tako imenovane tople grede. In nenazadnje lahko omenimo, da znane zaloge fosilnih goriv še zdaleč niso neizčrpne ter da je zgorevanje fosilnih goriv v toplotnih strojih zelo potraten način energijske pretvorbe.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, junij 1994, št. 2


Ravnanje z azbestnimi odpadki z gradbišč

avtor: Jurgen Kleineberg, dipl.ing

V članku je opisano ravnanje z azbestnimi odpadki, kako naj bi z njimi ravnali v praksi pri zaprtju, sanaciji ali vzdrževalnih delih na gradbišču. Končni cilj so splošno uporabni tehnični napotki za ravnanje z odpadki na mestu nastanka, pri transportu ali na deponiji. Posebni sistemi, ki se zahtevajo v vseh deželah Nemčije, so v pristojnosti zato obstoječih uradov, zato jih tukaj ne bomo ocenjevali ali razlagali.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Gospodarjenje z okoljem, december 1994, št. 12


Celuloza in njeni derivati II.del-Eksperimentalni sklop

avtor: Darinka Sikošek, Boris Lipič

V okviru eksperimentalnega sklopa 2 prehajamo k spoznavanju kemijskih pretvorb celuloze. Zajeta eksperimentalna gesla so prikazana v preglednici 1 (D. Sikošek in B. Lipic, 1992).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, februar 1993, št. 1


Ali učimo prav? IV. H2SO4 je baza

avtor: dr. Franc Lazarini

S tem poskusom na preprost način pokažemo eksotermne in endotermne spremembe. Dijaki opazujejo razredčevanje žveplove kisline – enkrat z vodo pri 0 oC in drugič z ledom. V prvem primeru se raztopina segreje, v drugem pa se ohladi. Poskus je vključen v redni program Šole eksperimentalne kemije, ki jo prireja Institut »Jožef Stefan« za srednješolce, in je primeren pri pouku kemije za obravnavanje energijskih sprememb, do katerih lahko pride zaradi kemijskih reakcij (npr. hidratacije) ali zaradi fizikalnih sprememb (npr. taljenja).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, januar 1991, št. 1


Razvojne smeri na področju fluoropolimerov

avtor: Savo Lapajne

Razvoj polimernih membran je bil počasen in negotov. Membranska tehnologija se je najbolj uveljavila v zadnjih 30 letih, predvsem na področju razsoljevanja vode, prehrambene industrije in na področju medicine, kjer se membrane največ uporabljajo v nefrologiji kot umetna ledvica. Membranska tehnologija v bližnji prihodnosti predstavlja nove rešitve, predvsem na področju plinskih separacij, in neposredno uporabo v kemijski in petrokemijski industriji. V zadnjem času membrane dobivajo vse večjo vrednost na področju alternativne energije, kjer predstavljajo pomemben del gorivnih celic. Pridobivanje alternativne energije v prihodnosti predstavlja nove izzive znanstvenikom in ekologiji okolja. Membranski procesi so se v separacijskih procesih uspešno uveljavili predvsem zaradi nižjih stroškov obratovanja kot klasični separacijski procesi.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.

Objavljeno v reviji: Kemija v šoli in družbi, oktober 1990, št. 4