Slovarček

Uparjanje

Uparjanje je najbolj učinkovita tehnika koncentriranja nezaželenih substanc v procesni vodi. Z dovajanjem toplote se iz raztopine odstrani velik del vode (90%), preostala raztopina (10% vode) pa ima višjo koncentracijo raztopljene trdne snovi (>50%). Kvaliteta kondenzata je najmanj ekvivalentna kvaliteti sveže vode. KPK vrednost procesne vode se po uparjanju zniža preko 95%, uspešnost odstranitve elektrolitov pa je še boljša. Odstranitev organskih komponent je lahko še uspešnejša, če je procesna voda predhodno obdelana v bioreaktorju. Uparevanje nizko molekularnih organskih kislin, ki lahko ostanejo v pari, se prepreči z višjim pH procesne vode. Običajno uparjanje sledi membranskim fitracijam. Uporablja se predvsem večstopenjsko uparjanje ali pa uparjanje z rekompresijo pare. Večstopenjsko uparjanje V primeru večstopenjskega uparjanja v prvi uparjalnik prihaja procesna voda in se delno upari. Paro se vodi v naslednji uparjalnik, kjer služi kot ogrevalni medij. Na koncu uparjalnikov (ponavadi 3) je kondenzator, v katerem se nastala para iz vseh treh uparjalnikov kondenzira, nato pa se jo vodi nazaj v proces kot super čisto vodo. Koncentrirano raztopino se prav tako lahko uporabi v procesu na mestih, kjer ni potrebna brezionska voda. Uparjanje z rekompresijo pare Napravo sestavljajo uparjalnik, predgrelnik za vstopno raztopino in kompresor. Raztopino je potrebno segreti na delovno temperaturo, nato pa se jo s pomočjo kompresorja močno stisne, zaradi česar temperatura naraste nad vrelišče. Nastalo paro se vodi v predgrelnik, kjer kondenzira in odda toploto za predgretje raztopine. V ravnotežnem stanju naprava tako ne potrebuje zunanje pare, ker za gretje raztopine zadostuje toplota skondenzirane pare. Energijske potrebe so takrat enake porabi električne energije kompresorja (8-10kWh/m3). Uparjanje z rekompresijo pare se uporablja večinoma takrat, ko je cena električne energije nizka ali pa je proizvodnja pare predraga.