Slovarček

Arrheniusova definicija baz

Baze ali hidroksidi ali alkalije so snovi, ki dajejo s kislinami soli, pri tem pa nastane voda. To je najbolj osnovna ponazoritev baz oz. hidroksidov in temelji na teoriji Svante Arrheniusa iz leta 1887, ki pravi, da so baze snovi, ki v vodni raztopini disociirajo na hidroksilne ione, kisline pa so snovi, ki v vodni raztopini sprejemajo hidroksilne ione. Zato se po Arrheniusu baze imenujejo tudi hidroksidi. Baza reagira s kislino in da sol in vodo: Baze so soli, ki se v vodi raztapljajo, pri tem oddajajo (disociirajo) hidroksilne OH- skupine in v vodni raztopini reagirajo alkalno, to pomeni, da je pH večji od 7. Če je hidroksid slabo topen odda manj hidroksilnih ionov. Po Arrheniusovi teoriji ločimo močne in šibke baze glede na stopnjo disociacije (a) ali razpada baze oz. hidroksida. Če je a=1 ali 100% pomeni, da razpade vsa baza, če je a=0.3 ali 30% pomeni, da razpade 30% baze, če je a=O pomeni, da baza ne razpade na ione. Močne baze so tiste, ki v vodni raztopini popolnoma razpadejo na kovinske ione in hidroksilne OH- skupine - ione, kar pomeni, da pri razpadu enega mola natrijevega hidroksida NaOH, nastane en mol natrijevih ionov Na+ in en mol hidroksilnih ionov OH- . pH raztopine je 14. Šibke baze so tiste, pri katerih le del hidroksida razpade na hidroksilne ione, ostali del pa ostane nespremenjen. Reakcije šibkih baz z vodo so ravnotežne, to pomeni, da je v vodni raztopini vedno določena količina hidroksilnih ionov in baze, ki med seboj reagirata, vendar se veže toliko hidroksilnih ionov v bazo, kot jih nastane z razpadom baze. To je dinamično ravnotežje. Arrheniusova teorija o bazah in kislinah velja le za vodne raztopine, zato je leta 1923 danski znanstvenik Johannes Bronsted teorijo razširil tudi na nevodne raztopine.
Število protonov:0
Število nevtronov:0