Slovarček

Vulkani

Zemeljska skorja je del litosfere in sega povprečno v globino od 20 do 70 km, ponekod pa je plast bistveno tanjša. Skorja je sestavljena iz plasti, ki se stalno premikajo, večji premiki povzročajo tudi potrese in pogosto tudi večjo aktivnost vulkanov. Premikov je vsako leto prek 500.000, močnejših premikov pa je na leto okrog 1000 in jih zaznamo kot potrese. Vulkani oz. ognjeniki so odprtine na predelih zemeljske skorje, kjer je skorja tanjša in lahko prihaja na površje Zemlje iz notranjosti tekoča masa (lava) ali pa plini. Največ delujočih vulkanov je pod morjem (okrog 10.000), na kopnem pa je okrog 500 vulkanov, od teh jih 20 stalno delujočih. Kemijska sestava magme Magma je v notranjosti Zemlje zaradi visokih tlakov pol tekoča, ko pa pride na površje kot lava, se utekočini in takoj prične reagirati s plini iz zraka. Pri tem nastanejo oksidi in karbonati. Magma na zraku sčasoma prepereva, zato je prst na območju vulkanov praviloma zelo rodovitna, kar privlači prebivalstvo, da se na ta območja naseljuje, kljub stalni nevarnosti, zaradi izbruha vulkanov. Gorljivi plini, ki izhajajo iz notranjosti Zemlje se zaradi visoke temperature v stiku z zrakom vžgejo. Pri tem nastanejo predvsem žveplove in dušikove spojine, vodikov klorid in vodikov fluorid, vodna para ter veliko pepela in prahu.