Z žlindro najbolj pogosto poimenujemo odpadek, ki nastane kot odpadke pri pridobivanju surovega železa v plavžih. V plavž primešajo železovi rudi glede na sestavo bazične dodatke (CaCO
3-apnenec) ali pa kisle dodatke (SiO
2-kremenčev pesek), katerih naloga je znižati tališče zmesi in vezati iz rude nečistoče. Žlindra vsebuje največ kalcijevega aluminijevega silikata, prisotne železove spojine pa ji dajejo rdečo barvo. Zmleta žlindra se uporablja v gradbeništvu – za zasipe, betone, žlindrino voljo, za posipanje tenis igrišč ipd., veliko žlindre pa konča na odlagališčih.
Posebna žlindra (Thomasova žlindra) nastane pri pridobivanju jekla po Thomasovem postopku in vsebuje veliko fosforja, zato se zmelat uporablja za umetno gnojilo.