Slovarček

Bioorganska kemija ali anorganska biokemija

Bioanorganska kemija ali anorganska biokemija se ukvarja z vlogo vseh kovinskih ter večine nekovinskih elementov v biologiji in je doživela velik razcvet v zadnjih desetletjih. Lahko jo opredelimo kot biokemijo tistih elementov, ki jih prištevamo k anorganskim. Bioanorganska kemija je značilna interdisciplinarna veda, ki vključuje različna področja, od fizikalne kemije do klinične medicine.

Bioplin

Bioplin je plin, ki nastaja pri anaerobni fermentaciji organskih snovi oz. odpadkov. Največ vsebuje metana in ogljikovega dioksida.

Biosfera

Biosfera poimenuje del zemeljske površine, na kateri živijo ljudje, živali, rastline in mikroorganizmi. V biosfero sodi vsa hidrosfera (vsi vodni deli na Zemlji), troposfera (spodnja plast ozračja do 10 km) in litosfera do 4 m v globino.

Biosinteza

Z biosintezo poimenujemo nastanek organskih spojin v živem organizmu.

Biosorpcija

Biosorpcija je pojav, da nekatere rastline sprejemajo in akumulirajo kemikalije, običajno kovine v obliki ionov. Zaradi tega so rastline z določenih območij lahko strupene.

Biostatiki

Biostatiki so tiste snovi v rastlinah, ki zagotovijo odpornost proti različnim boleznim ali škodljivcem.

Biotehnologija

Biotehnologija je tehnična veda, ki se ukvarja s proizvodnjo s pomočjo biotehnoloških ( s pomočjo mikroorganizmov) in kemijskih postopkov.

Biotest

Biotest je preizkus, s katerim ugotavljamo strupenost oz. druge karakteristike s pomočjo živih organizmov (bakterij ali mnogoceličarjev).

Biotop

Biotop je neživi del sistema, prostor s svetlobo, toploto, ozračjem itd.

Biotski dejavniki

Biotski dejavniki so živi dejavniki okolja - rastline , živali, mikroorganizmi. Med njimi so številne in zelo različne povezave, posebej med tistimi, ki živijo v istem okolju. Biotski dejavniki so zelo odvisni tudi od abiotskih dejavnikov.

Biotski potencial

Biotski potencial določa maksimalno sposobnost razmnoževanja oz. preživetja neke vrste v določenih optimalnih razmerah.

Biser vina

Biser vina nastanejo tako, da vinu v visokotlačnih jeklenih tankih dodajajo ogljikovo kislino pri čemer se CO2 delno kemijsko veže, delno pa raztopi v vinu. Ta postopek je najpreprostejši in najcenejši, zato so ta vina tudi nekoliko cenejša.

Bistrilnik

Bistrilnik je naprava (usedalnik), v kateri se iz suspenzije izločijo trdni delci.

Bizmut

zanimivo: - leto odkritja: 1753 Toksičnost- strupenost bizmuta Bizmut in njegove soli (tako organske kot anorganske) imajo dolgo zgodovino svoje aplikacije v farmaciji. Spojine so se uporabljale v kremah. Uporabljajo ga še danes, in sicer: bizmutov natrijev tioglikolat kot sredstvo proti malariji, topne bizmutove soli, suspendirane v olju, kot zdravilo proti sifilisu, bizmutov sulfat kot kontrastno…

BKF

BKF je kratica za biokoncentracijski factor (BCF – bioconcentrtion factor).

Bobnasti filter

Bobnasti filter je narejen iz ogrodja bobna, preko katerega je nameščena filtrna tkanina. Podobno kot diskasti filter, se tudi bobnasti filter počasi vrti skozi suspenzijo. Vrtenje bobnastega filtra je razdeljeno po fazah. V prvi fazi je boben potopljen v suspenzijo. Medtem ko se filtrat s pomočjo vakuuma sesa skozi filtrno tkanino, na filtrni tkanini nastaja filtrna pogača. Naslednja faza nastopi,…

Bombaž - pridobivanje

Bombaževec je rastlina, ki daje naravna vlakna bombaža. Gre za predelane semenske nitke semen rastline bombaževec (latinsko ime Gossypium). Bombaževec je enoletna rastlina. Raste hitro in cveti, nato pa se razvijejo majhne, zelene semenske glavice. Semena v bombaževčevih glavicah obkroža množica drobnih laskov – kodelje . Ko glavica dozori, se razpoči in mehki, beli bombaž lahko poberejo. Ko bombaž…

Bombaževec - zgodovina

Bombaževec je zelo stara rastlina. Njegova domovina je Indija. Tam so ga uporabljali že 3.000 let pr.n.št.. V Egipt so ga prenesli okoli leta 2.500 pr.n.št.. Tudi stari Inki v Peruju so ga predelovali že v tem obdobju. Prva pisana poročila o bombažu so znana iz zapisov grškega zgodovinarja Herodota, ki omenja rastlino, prineseno iz Indije," katera daje namesto sadežev volno in je finejša kot volna…

Bor

zanimivo: - leto odkritja: 1808 - odkril sir Humphry Davy, J.L.Gay-LussacSimbol:BVrstno število:5relativna atomska masa:10.8110Število protonov:5Število nevtronov:5Elektronska konfiguracija:[He]2s22p1Gostota (g/cm3):2.34 (pri 298K)Tališče (Co):+2079Vrelišče (Co):+2550Stanje pri normalnih pogojih:trdenKristalna struktura: Barva: siv ali črnAtomski radij: 0.88 Oksidacijska števila +3Ionski radij 0.20…

Botulizem

Botulizem je huda zastrupitev, ki jo povzroča uživanje pokvarjene, običajno konzervirane hrane. Povzročajo jo strupi anaerobnih bakterij vrste Bacillius botulinus.