Kemija v šoli in družbi
Prepoznavanje virov klorida v slovenskih površinskih vodah
avtor: Drago Kočar, Dušan Strmčnik, Andrej Nemarnik, Nataša Gros
Kloridne ione v površinskih vodah lahko povežemo z različnimi dejavniki, tako naravnimi kot antropogenimi. Kloridni ioni sami po sebi niso toksični, vendar ima lahko povišana koncentracija le-teh negativen vpliv zlasti na rastlinstvo določenega območja. Za pravilno razlago rezultatov o koncentraciji kloridnih ionov v površinski vodi moramo dobro poznati okoliščine in dejavnike, ki lahko vplivajo na pojav klorida v vodi. V prispevku bomo soočili razlage rezultatov za določitev kloridnih ionov v vzorcih vod iz rek Ledave, Hublja in Rižane, ki so jih v okviru svojih projektnih nalog “Onesnaženje reke X in njenih pritokov” dobili študentje univerzitetnega študija kemije pri predmetu Kemija in analiza vod. Na teh primerih bomo pokazali, da končni cilj analize res ni rezultat, temveč njegova postavitev v realen kontekst in odgovor na realno vprašanje.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Polielektroliti
avtor: Ksenija Kogej
Polielektrolit je splošen izraz za vse polimerne snov, ki v vodnih raztopinah disociirajo na velike poliione in ekvivalentno množino majhnih nasprotno nabitih protiionov. V prispevku so predstavljeni nekateri najbolj tipični naravni in sintetični polielektroliti ter njihove najpomembnejše značilnosti. Lastnosti polielektrolitov v vodnih raztopinah so primerjane z lastnostmi nevtralnih polimerov in hkrati z lastnostmi sorodnih enostavnih elektrolitov. Svojstveno obnašanje polielektrolitov je posledica visokega elektrostatskega potenciala ob poliionu, ki v svojo bližino pritegne precejšen del prostih protiionov.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Vsebnost težkih kovin v vzorcih otroške hrane
avtor: Ester Rotter, Darinka Z. Doganoc
Članek ni več dosegljiv.
Medlaboratorijska preskušanja v kemiji
avtor: Nineta Majcen
V prispevku je na kratko prikazana zgodovina meroslovja ter njegova vloga in pomen v globalizacijskem veku. Natančneje so opisane zahteve in izzivi s področja merjenj v kemiji, s katerimi se soočajo strokovnjaki, ki načrtujejo nove proizvode, nadzorujejo kakovost hrane, krme in okolja ter ugotavljajo izvor dobrin, zdravniki, ki se odločajo o načinu zdravljenja bolnikov, pa tudi izvedenci sodne medicine. Glede na to, da so se na področju kemije pričela organizirana in sistematična usklajevanja pristopov k merjenju šele pred nekaj leti, čaka še mnogo opravil, tako na nacionalnem nivoju, kot tudi na mednarodni ravni. Za mednarodno usklajeno delovanje in medsebojno priznavanje rezultatov so še posebej aktualna vprašanja sledljivosti kemijskih meritev in ovrednotenje njihove merilne negotovosti, validacija analitskih (merilnih) postopkov, načini zagotavljanja kakovosti dela v analitskih laboratorijih ter vloga in pomen sodelovanja laboratorijev v medlaboratorijskih preskušanjih (De Bievre, 2001).
Prav slednje je v tem prispevku podrobneje opisano. Predstavljeni so tudi rezultati sodelovanja slovenskih analitskih laboratorijev v mednarodnem programu IMEP® (International Measurement Evaluation Programme), ki ga že več kot desetletje redno organizira in strokovno vodi Inštitut za referenčne materiale in meritve Združenega raziskovalnega centra Evropske komisije (IRMM-JRC-EC).
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Sonokemija-uporaba ultrazvoka pri kemijskih reakcijah
avtor: Matjaž Kristl, Miha Drofenik
Ultrazvok povzroča kemijske reakcije preko procesa akustične kavitacije, ki zajema nastajanje, rast in implozivno porušitev plinskih mehurčkov v tekočini. Prvi del prispevka podaja nekaj osnovnih informacij o ultrazvoku in sonokemiji, medtem ko so v drugem delu opisani nekateri izbrani eksperimenti. Med njimi je na kratko predstavljena prva sonokemijska sinteza nanokristaliničnega FeS z reakcijo med Fe2(CO)9 in elementarnim žveplom.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Plamenske reakcije
avtor: Katarina S. Wissiak Grm
Eksperiment plamenske reakcije lahko v osnovni šoli uporabimo za predstavitev izbranih elementov periodnega sistema. Učenci lahko z aktivno obliko učenja preko demonstracijskega eksperimenta spoznajo različno barvo plamena in jo povežejo s prisotnostjo različnih kationov elementov oziroma spojin.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Katalitična oksidacija amoniaka
avtor: Andrej Šmalc
Članek ni več dosegljiv.