Kemija v šoli in družbi
Biosenzorji -novi "merilci" onesnaženosti okolja
avtor: Lea Pogačnik
V prispevku so predstavljeni biosenzorji, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavljajo kot alternativa in pomoč klasičnim analitskim tehnikam tako v zdravstvu in industriji, kot tudi pri analizah okolja. Predstavljajo kompromis med selektivnostjo in zanesljivostjo analiz na eni strani ter enostavnostjo uporabe, hitrostjo analiz in ceno na drugi strani. Natančneje bo opisan optotermični biosenzor za detekcijo organofosfatnih in karbamatnih pesticidov, ki ponuja možnost relativno enostavne in poceni analize velikega števila vzorcev, v katerih je potrebno preveriti prisotnost polutantov (inhibitorjev holinesteraz). Vzorce, v katerih najdemo prisotnost le-teh, pošljemo na nadaljnjo analizo s klasičnimi analitskimi metodami (HPLC, GC-MS), pri čemer ugotovimo prisotnost specifičnih pesticidov in njihove koncentracije. Predstavljena je tudi možnost uporabe takega biosenzorja za ugotavljanje toksičnosti nekaterih novih pesticidov ali bojnih strupov, preden se pojavijo na tržišču, s čimer se je mogoče izogniti poskusom na živih živalih.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Biodiselsko gorivo
avtor: Radovan Žerjav
Biodiesel je odlično dieselsko gorivo. Je okolju prijazen in pomembno prispeva k varni energijski oskrbi v transportu. Biogoriva naj bi v skladu z zahtevami Evropske komisije že v letu 2005 dosegla 5 % delež celotne porabe goriv, pri čemer bo biodiesel zasedel opazno vlogo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kemiluminiscenca:hladna kemijska svetloba
avtor: David Šarlah, Irena Drofenik
Kemiluminiscenca je emisija svetlobe, ki se sprosti ob kemijski reakciji pri normalni temperaturi. O fenomenu kemijske hladne svetlobe lahko govorimo, kadar rahlo eksotermna reakcija proizvaja molekule v elektronsko vzbujenem stanju. Ko se te molekule vračajo v osnovno stanje, sprostijo fotone (energijo v obliki svetlobe). To se dogaja v tekočih, trdnih in plinastih agregatnih stanjih. Proces je nekoliko drugačen od fotoluminiscenčnih procesov, kot sta fluorescenca in fosforescenca.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Pridobivanje rekombinantnih proteinov
avtor: Maja Kenig
Petdeset let po odkritju dvojne vijačnice DNK so znanstveniki po vsem svetu razvijali metode in tehnike, ki jih danes imenujemo s skupnim imenom tehnologija rekombinantne DNK. V članku so opisane nekatere pomembnejše metode, ki omogočajo pridobivanje rekombinantnih proteinov. Ti so pomembni predvsem kot zdravilne učinkovine. Delež proteinskih zdravilnih učinkovin na tržišču se v zadnjih letih hitro povečuje. Pridobivamo jih v bakterijskih, glivnih ali sesalčjih celicah. Prihodnost, v nekaterih primerih pa tudi že sedanjost, je pridobivanje v transgenih rastlinah in živalih. V prispevku so opisane tudi osnovne metode izolacije iz rastnega medija in čiščenja rekombinantnih proteinov. To je pomembna in večinoma najzahtevnejša stopnja pridobivanja rekombinantnih proteinov.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kvadratno -planarna struktura ogljika
avtor: Franc Perdih
Eden od pomembnih temeljev organske kemije je tetraedrična geometrija metana in drugih spojin s štirimi substituenti. Strukturni motiv sta leta 1874 neodvisno drug od drugega razložila van’t Hoff in Le Bell. Leta 1970 se je začelo raziskovanje kvadratno-planarne geometrije ogljika s štirimi substituenti, ki jih imenujemo tudi strukture z anti-van’t Hoff/Le Bell geometrijo. Vse sintetizirane spojine s prisotnim kvadratno-planarnim ogljikom so organokovinske spojine, saj ima elektropozitiven element ključno vlogo pri stabilizaciji kvadratno-planarne geometrije. Teoretsko so predvideni tudi ogljikovodiki s prisotnim kvadratno-planarnim ogljikom. Trenutno sicer sintezne poti za njihovo pripravo še niso znane, vendar se zaradi predvidenih elektrokemijskih lastnosti povečuje interes za nadaljnje raziskave.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kar je Rim za katolike, je Achema za procesne inženirje
avtor: Nejc Zakrajšek
V Frankfurtu je med 19. in 24. majem potekal največji sejem in kongres kemijske procesne industrije, varovanja okolja in biotehnologije – Achema 2003. Na sejmu se je predstavilo 3.822 razstavljavcev iz več kot 40 držav, med njimi 18 tudi iz Slovenije. Podobno kot na prejšnjih Achemah so bili lahko organizatorji (podjetje Dechema) tudi tokrat zadovoljni z obiskom, saj je sejem obiskalo preko 200.000 obiskovalcev z vsega sveta. Letošnja že 27. Achema po vrsti je bila tako po številu razstavljavcev kot obiskovalcev druga največja v svoji 83-letni zgodovini.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kongres učiteljev kemija v Linzu 2003
avtor: Manica Perdan-Ocepek
Člani avstrijskega Združenja učiteljev kemije (Verband der Chemielehrer Österreichs) iz Slovenije že poznamo tradicijo prirejanja teh kongresov, ki ga avstrijski kolegi imenujejo evropskega. Glede na države, iz katerih prihajajo udeleženci, ki jih je bilo letos več kot petsto, bi ta kongres mogli imenovati srednjeevropski, glede na predavatelje, ki so sicer iz omenjenega prostora, a v svojem delovanju vpeti v široke mednarodne okvire, tudi čezatlantske, pa bi ga lahko imenovali svetovni. Slovenski učitelji kemije smo dobili prijazno povabilo Združenja in dr. Obendraufa, ki že dolgo sodeluje z nami, da bivamo in prisostvujemo kongresu brezplačno, če le sodelujemo s posterjem. Povzetek kongresnih dogodkov je tu predstavljen po osebnem izboru, saj na takih kongresih predavanja, razen plenarnih, potekajo časovno vzporedno.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.