Kemija v šoli in družbi

Leto: 2011
Mesec: februar
Številka: 1

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

Izkušnje e-izobraževanja v študijskem procesu

avtor: Majda Krajnc, Rebeka K. Lukman

Elektronski način izobraževanja dobiva vedno večji pomen, saj omogoča svobodo pri usvajanju novih veščin in znanj. Kadar je informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) prisotna v tradicionalnem načinu izobraževanja, je olajšano delo predavatelja in študenta, predavanja so dinamična in bolj zanimiva, saj razne edejavnosti obogatijo vsebino predmetov. V prvih letih uporabe zahteva eizobraževanje veliko učenja, saj je potrebno usvojiti nove tehnologije in orodja za delo. Eizobraževanje lahko poteka preko spleta, virtualnih učilnic (eokolja) in elektronske pošte. V prispevku so predstavljene šestletne izkušnje uvajanja eizobraževanja na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) Univerze v Mariboru. Eučni okolji, ki sta bili uporabljeni v tem obdobju (ELEUM in Moodle), so študenti sprejeli brez oklevanja in večjih problemov, medtem ko je pedagoški kader še danes bolj zadržan do novega načina dela. Vzroki so v nepoznavanju novega načina dela, pomanjkanju časa in neustreznih vsebinah predmeta. Poudarjena bosta koristnost in učinkovitost uporabe eučnih okolij, predstavljeno mnenje predavateljev in študentov o novem načinu dela ter njihove želje za prihodnost.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


E-gradivo za predmet Nevarne snovi v proizvodnji

avtor: Nejc Zakrajšek, Branko Družina, Srečo Zakrajšek

Zavod za spletno izobraževanje MINETIE je v okviru razpisa Ministrstva za šolstvo in šport in Evropskega socialnega sklada pripravil egradiva z naslovom Nevarne snovi v proizvodnji za izobraževanje v višješolskem programu Varstvo okolja in komunala. Gradiva so od 15. 10. 2010 prosto dostopna na spletni strani www.minet. si/egradiva. Gradiva so namenjena predavateljem kot pripomoček pri predavanjih in izvajanju študijskega procesa in za samostojno učenje, utrjevanje in preverjanje znanja študentov. Cilj egradiv je povečati učinkovitost poučevanja in samostojnega učenja, predvsem z večjo motivacijo, kar omogoča medij, ki je študentom blizu, in z uporabo multimedijskih tehnik, ki dokazano olajšujejo pomnjenje in razumevanje. Egradiva bodo povečala tudi možnost javnega dostopa do virov znanja in tako omogočala izobraževanje vsem, ki jih to področje zanima, oz. je sestavni del njihovega učnega, študijskega ali delovnega procesa.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Od kakavovca do slastne čokolade

avtor: Mateja Primožič, Željko Knez, Maja Habulin

Že pred tri tisoč leti so civilizacije Majev, Toltekov in Aztekov, ki so živele v osrčju ekvatorialne Srednje Amerike, poznale in gojile drevesa, iz katerih plodov danes pridobivamo kakav za proizvodnjo čokolade. Kakav ima visoko prehransko vrednost in zaradi vsebnosti teobromina, snovi, ki – tako kot kofein – spada med alkaloide, ima kakav, in s tem tudi čokolada, blago poživljajoč učinek. Danes trdijo, da je uživanje čokolade dobro za srce, saj vsebuje močne antioksidante, ki znižujejo tveganje srčne bolezni. Čokolada lahko pomaga tudi pri zniževanju krvnega tlaka, saj vsebuje flavonol, ki preprečuje oksidacijo v krvnih celicah.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Pulzno lasersko nanašanje

avtor: Matjaž Spreitzer

Pulzno lasersko nanašanje je tehnika, ki se uporablja za sintezo tankih plasti pretežno anorganske narave. Proces poteka v vakuumski komori, v kateri iz tarče s pomočjo laserskih pulzov tvorimo plazemski oblak. Ta se širi proti substratu, na katerem se nato izvede nanašanje tanke plasti. Tehnika omogoča pripravo visokokvalitetnih plasti z možnostjo kontrole rasti na atomskem nivoju. V prispevku so opisane tehnične značilnosti laboratorijskih sistemov in potek sinteze tanke plasti, podan pa je tudi kratek pregled materialov, ki se s to tehniko pripravljajo. Prvi sistem za pulzno lasersko nanašanje v Sloveniji bo v letu 2011 pridobil Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije, ki ima sedež na Institutu »Jožef Stefan«.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Obletnice v letu 2011

avtor: Franc Perdih

Ameriška kemika William S. Knowles (1917) in K. Barry Sharpless (1941) ter japonski kemik Ryoji Noyori (1938) so prejeli Nobelovo nagrado za kemijo za raziskave na področju asimetrične katalize organskih reakcij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Utrinki s srečanja nobelovcev, Lindau, 2010

avtor: Ivan Leban

Od 27. junija do 3. julija 2010 je v idiličnem mestecu Lindau ob Bodenskem jezeru, Nemčija, potekalo že 60. interdisciplinarno, tradicionalno srečanje Nobelovih nagrajencev in mladih raziskovalcev s celega sveta. Zbralo se je 59 Nobelovih nagrajencev s področja fiziologije ali medicine, kemije in fizike. Povabljenih je bilo tudi 675 mladih raziskovalcev iz 68 držav.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Za boljše razumevanje kemije med ljudmi

avtor: Edvard Kobal

Leto 2011 je Organizacija Združenih narodov na predlog njene specialne organizacije za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglasila za Mednarodno leto kemije. Resolucijo je pripravila Etiopija, podprlo jo je okoli 20 držav sveta.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.