Kemija v šoli in družbi

Leto: 2018
Mesec: januar-december
Številka: 1

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

DNA topoizomeraze pomembne tarče protirakavih zdravilnih učinkovin

avtor: Katja Valjavec, Sara Bavcon, Andrej Perdih

Rak je eden izmed najpogostejših vzrokov smrti in kompleksno bolezensko stanje z mnogimi faktorji, ki pogojujejo njegov nastanek. DNA topoizomeraze so pomembna družina encimov, ki sodelujejo pri sproščanju in uvajanju topoloških sprememb v molekulo DNA ter so ključne za uspešno celično delitev in preživetje celic. V prispevku predstavljamo družino DNA topoizomeraz tipa I in II ter nekatere zdravilne učinkovine v klinični uporabi in izpostavljamo tudi smernice nadaljnjega razvoja novih zdravilnih učinkovin kot zaviralcev tega pomembnega encima.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Vsebnost hlapnih fenolov v vinu teran

avtor: Helena Baša Česnik, Klemen Lisjak

Hlapni fenoli so spojine, ki dajejo vinu negativen vonj po konjskem znoju, usnju in zdravilih. Njihovo vsebnost smo merili v vinih teran letnik 2011, 2012 in 2013. Pri tem smo uporabljali analizno metodo, ki je obsegala ekstrakcijo z dietiletrom in določitev s plinskim kromatografom, sklopljenim z masnim spektrometrom. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da vsebnosti hlapnih fenolov niso negativno vplivale na senzorične lastnosti vina teran letnik 2011, 2012 in 2013.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Izvor kemijskih elementov kot model interdisciplinarne učne snovi

avtor: Mitja Močilar in Marko Jeran

Učitelj, katerega koli predmeta mora imeti široko znanje o snovi, katero poučuje. Poznati in razumeti mora teme, zajete v učnem načrtu ter tudi pojme, ki nanj niso direktno vezane. Da učitelj zna odgovoriti na vprašanja učencev, ki se ne navezujejo direktno na obravnavano snov, vendar predstavljajo del poučevanega predmeta, opisuje karakteristiko dobrega učitelja. Opisano karakteristiko lahko opazimo tudi v slovenskem pedagoškem procesu, saj večina učiteljev naravoslovnih predmetov sledi aktualnim smernicam. Ideja po interdisciplinarnem povezovanju se porodi lahko že na osnovnošolski stopnji, ko si z metodo raziskovalnega pristopa postavimo vprašanje: »Kako oz. kdaj pride do nastanka kemijskih elementov?«. Ideja je izvor elementov vključiti v osnovne šole, ne le kot uvodno motivacijo pri obravnavi periodnega sistema elementov, ampak kot cilj v učnem načrtu. Učitelji bi tako učencem ustvarili izvorni začetek in olajšali sam proces učenja. V članku je opisan nastanek elementov v vesolju vse od velikega poka dalje. Predstavljene so enačbe reakcij pri katerih nastajajo elementi znotraj zvezde ter trenutno sprejete teorije, ki razložijo nastanek težjih elementov v vesolju. Poleg slednjega, je v prispevku opisanih tudi nekaj astronomskih pojavov, ki sodelujejo pri nastanku novih elementov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Biosenzorji za detekcijo okoljskih onesnaževalcev

avtor: Tina Kegl, Maja Leitgeb, Mateja Primožič

Zaradi vedno večjega števila škodljivih okoljskih onesnaževalcev predstavlja varnost okolja še vedno velik svetovni izziv. V tem kontekstu sta detekcija in spremljanje okoljskih onesnaževalcev v tleh, vodi in zraku zelo pomembni. Z biosenzorji ne spremljamo le koncentracij onesnaževalcev, pač pa beležimo tudi toksične vplive teh onesnaževalcev na mikroorganizme, uporabljene v biosenzorjih. Poleg mikroorganizma, ki predstavlja biokemijsko aktivno snov, biosenzor vsebuje še pretvornik in elektroniko za obdelavo signalov. V tem članku so obravnavani klasični in celični biosenzorji za detekcijo okoljskih onesnaževalcev, prav tako pa tudi vedno bolj obetavni biosenzorji na osnovi mikrobne gorivne celice in nanobiosenzorji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Odstranjevanje železovih ionov iz pitne vode s klorelo na nosilcih

avtor: Marjana Simonič

Namen prispevka je preučiti učinkovitost adsorpcije železovih ionov na imobilizirano algo Chlorella sorokiniana na alginatnih nosilcih. Pripravili smo raztopine železovih ionov v pitni vodi, opravili adsorpcijo in izmerili končne koncentracije železovih ionov po adsorpciji pri različnih pogojih, predvsem v odvisnosti od pH raztopine in časa adsorpcije. Ugotovili smo, da največjo učinkovitost adsorpcije na algo Chlorella sorokiniana dosežemo pri začetni koncentraciji 20 mg/L pri pH 5. Železove ione smo desorbirali z uporabo EDTA, da bi ugotovili možnost ponovne uporabe alginatnih nosilcev s Chlorello sorokiniano. Ugotovili smo, da se lahko regenerirane alginatni nosilci z algo ponovno uporabijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Izšel je novi Priročnik za izgradnjo elektro polnilnih postaj za električna vozila

avtor: Izšel je novi Priročnik za izgradnjo elektro polnilnih postaj za
električna vozila
mag. Andrej Zorec, E prihodnost, d.o.o.

Sedaj, ko se trg električnih vozil (v nadaljevanju EV) in opreme za napajanje električnih vozil (v nadaljevanju EVSE) nezadržno širi in so cene električnih vozil že nižje, kot so bile v začetku, se postavlja lastnikom EVSE in EV, investitorjem ter projektantom, izvajalcem, nadzornikom, vzdrževalcem veliko vprašanj pri izgradnji elektro polnilnih postaj za električna vozila.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Sojini izoflavoni

avtor: Tina Kegl, Maja Čolnik, Mojca Škerget

Sojini izoflavoni so eden izmed pomembnih predstavnikov nutracevtikov, ki so zanimivi zlasti zaradi svojega estrogenskega, antirakotvornega, antimutagenega in antioksidativnega delovanja, prav tako pa lahko delujejo negativno, kot hormonski motilci. V tem članku so prikazane različne oblike sojinih izoflavonov, njihove kemijskofizikalne in farmakološke lastnosti. Za potrditev resničnosti, zdravilne učinkovitosti in varnosti sojinih izoflavonov se izvajajo številna »in vivo« klinična preizkušanja, med katerimi so podrobneje predstavljena klinična preizkušanja vpliva sojinih izoflavonov na rak prostate, sladkorno bolezen, vsebnost lipidov v krvi, blažitev simptomov menopavze in izboljšanje kvalitete življenja ter na zmanjšanje osteoporoze v obdobju po menopavzi. Rezultati nekaterih kliničnih preizkušanj kažejo pozitivne kot tudi možne negativne učinke na zdravje ljudi, zato so nadaljnje klinične raziskave uživanja sojinih izoflavonov nujno potrebne.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Ob 30-letnici ustanovitve revije Kemija v šoli

avtor: dr. Srečo Zakrajšek

Revijo Kemija v šoli smo ustanovili leta 1988, prva številka pa je izšla januarja 1989. V 30 letih izhajanja je zagotovo precej pripomogla k napredku kemije v izobraževalnem sistemu pa tudi v slovenskem gospodarstvu. To je bila prva specializirana revija za učitelje v osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji, ki so ji pozneje sledila tudi druga predmetna področja. Prvi izdajatelj revije je bila Raziskovalna enota Gimnazije Bežigrad, pozneje pa založba Biteks, medtem ko so vse druge revije začeli izdajati na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, kjer sem jih spodbudil k tej dejavnosti, ko sem postal leta 1989 direktor te ustanove.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Upravljanje polnilnih postaj za električna vozila

avtor: Mag. Andrej Zorec, E prihodnost d.o.o.

Število električnih avtomobilov v svetu, Evropski uniji in Sloveniji se povečuje, kar pomeni pozitiven trend in vzpodbuja gradnjo polnilnih postaj za električna vozila, tako javnih in polzasebnih kot zasebnih. Hkrati bo potrebno v prihodnje razmišljati kako bodo polnilne postaje upravljane, kakšen bo plačilni proces za plačevanje storitev polnjenja itn.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Biorazgradnja nekaterih sintetičnih polimerov

avtor: Marjan Jereb

Članek opisuje novejša spoznanja na področju razgradnje nekaterih sintetičnih polimerov z živimi organizmi, kot so npr. razne bakterije in encimi. Velika proizvodnja umetnih materialov posledično pomeni tudi veliko količino težko razgradljivega odpadka, ki onesnažuje planet.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Ali snovi, prisotne v črnih novih neopranih nogavicah, vplivajo na rast in razvoj korenin čebule?

avtor: Luka Vindišar, Luka Strajnar In Eva Černelč

V prispevku je predstavljen vpliv kemikalij, prisotnih v neopranih črnih nogavicah, na rast korenin čebule. Osnovna metoda je Allium splošni toksični test, s katero smo preverjali, kako toksična je voda, v kateri smo namakali nogavice iste barve, a različnih proizvajalcev. Iz rezultatov je razvidno, da snovi, prisotne v neopranih črnih nogavicah, zavirajo rast korenin čebule, vplivajo pa tudi na njihovo čvrstost. Prispevek je nastal na osnovi raziskovalne naloge »Nevarne kemikalije v oblačilih«.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Preglove nagrade 2018

avtor: Brigita Pirc

Izr. prof. dr. Mojca Benčina in prof. dr. Gvido Bratina sta dobitnika prestižne Preglove nagrade za izjemne dosežke v letu 2018. Perspektivna mlada raziskovalka Vesna Štih pa je prejemnica doktorske štipendije Janka Jamnika za perspektivno mlado raziskovalko ali raziskovalca.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Vodne inovacije kažejo nove možnosti skrbi za vodo

avtor: Franc Fritz Murgelj

Tradicionalni mednarodni Blejski vodni festival je znova dokazal, da je idealna platforma za povezovanje različnih javnih in zasebnih organizacij ter strokovnjakov. Podelitev nagrad za najboljše vodne inovacije je izpostavila številne dobre prakse in projekte, ki bi jih veljalo posnemati.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Tognijevi elektrofilni trifluorometilirni reagenti

avtor: Marjan Jereb

Članek opisuje razvoj, nekatere lastnosti in možnosti uporabe Tognijevih trifluorometilirnih reagentov, med katerimi sta dva izjemno popularna v organski sintezi trifluorometilnih spojin. Za danes tržno uspešnima reagentoma je relativno kratka zgodba od neuspelih poskusov do sinteze v industrijskem merilu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Globoko evtektična topila in njihova uporabnost v analizni kemiji

avtor: Mitja Kolar, Tilen Berglez, Milena Ivanović

Na področju kemije je veliko raziskav, namenjenih novim t.i. »zelenim« topilom, ki bi odpravila potrebo po toksičnih, vnetljivih in slabo razgradljivih organskih topilih. V prispevku so predstavljena globoko evtektična topila, njihove lastnosti in priprava, s poudarkom na uporabnosti v analizni kemiji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Uporaba alternativnega goriva za toplotno ogrevanje iz mešanih komunalnih odpadkov v RCERO celje

avtor: Vlasta Ojsteršek, Tadej Ojsteršek

Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki (Ljubljana, marec 2013) sloni na dveh okoljskih ciljih. Prvi cilj je, da je postopno potrebno zmanjšati delež odloženih biorazgradljivih snovi v komunalnih odpadkih in sicer 35% glede na izhodiščno leto 1995, Drugi cilj pravi, da je potrebno v Sloveniji do leta 2020 zagotoviti 25% delež energije iz obnovljivih virov v skupni porabi energije. Eden izmed načinov pridobivanja energije iz obnovljivih virov je energetska predelava trdnega goriva iz mešanih komunalnih odpadkov. Po alternativnih virih goriv je vedno večje povpraševanje, saj počasi usiha vir fosilnih goriv, hkrati pa moramo poskrbeti za čim manjše onesnaženje okolja. Alternativna goriva so poznana kot nekonvencionalna goriva. V zadnjem času se poleg znanih alternativnih goriv, kot so biodizel, bioalkoholi, kemično shranjena elektrika, vodik, nefosilni metan, nefosilni zemeljski plin, rastlinsko olje in drugi biomasni viri kot alternativni energent uporabljajo tudi odpadki z dovolj visoko kurilno vrednostjo. Gorljive frakcije, izločene po mehanskobiološki predelavi mešanih komualnih odpadkov, so namenjene za energetsko izrabo v napravah za soproizvodnjo električne energije in toplote (do leta 2020 čez 89 MW toplotne moči). Eksperimentalno delo je potekalo v RCERO Celje, v podjetju za ravnanje z odpadki Simbio d.o.o. Glede na našo tematiko raziskave pridobivanja alternativnega goriva iz mešanih komunalnih odpadkov, smo se osredotočili na uporabo tistih frakcij, ki so pomembne za pridobivanje električne in toplotne energije. Pri tem pa nismo mogli mimo dejstva, kako je s predelavo in končno uporabo težke frakcije, ki prav tako nastane z mehanskobiološko predelavo mešanih komunalnih odpadkov. Kriteriji za odlaganje preostanka so namreč določeni, vprašanje je samo, če jih dosegamo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Slovenija kot gostiteljica Evropske naravoslovne olimpijade do zlata in srebra

avtor: Matej Huš

Evropska naravoslovna olimpijada je letos prvikrat potekala v Sloveniji. Na domačih tleh je Slovenija v konkurenci 50 ekip dosegla najboljši rezultat v zgodovini, saj je ena ekipa s tretjim mestom v absolutni konkurenci osvojila zlato medaljo, druga ekipa pa je bila srebrna. Zaradi nacionalne kvote sta izven konkurenci tekmovali še dodatni slovenski ekipi. Tako tekmovalci kot mentorji iz vseh držav so bili navdušeni nad organizacijo tekmovanja in lepotami Slovenije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Razumevanje onesnaževanja hidrosfere med slovenskimi devetošolci

avtor: Lovrenc Fortuna, Miha Slapničar

Poznavanje okoljske problematike je v današnjem času vse pomembnejše področje raziskovanja, saj nas mediji o tovrstnih tematikah vsakodnevno obveščajo. V raziskavo o razumevanju onesnaževanja hidrosfere je bilo vključenih 281 devetošolcev iz šestih slovenskih regij. Njihovo razumevanje izbranih vsebin smo preverjali s preizkusom znanja v decembru 2017. Pridobljeni rezultati kažejo, da učenci ustrezno razumejo pojme, vezane na onesnaževanje hidrosfere. Znanje z napačnim razumevanjem vsebin zasledimo pri prenosu znanja na višje kognitivne stopnje, ki vključujejo kritično vrednotenje informacij in reševanje avtentičnih problemov s področja onesnaževanja okolja, tudi hidrosfere. V izogib razvoju neustreznega razumevanja je ključno medsebojno povezovanje posameznih definicij pojmov v celoto.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.