Kemija v šoli in družbi

Leto: 2018
Mesec: januar-december
Številka: 1

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

DNA topoizomeraze pomembne tarče protirakavih zdravilnih učinkovin

avtor: Katja Valjavec, Sara Bavcon, Andrej Perdih

Rak je eden izmed najpogostejših vzrokov smrti in kompleksno bolezensko stanje z mnogimi faktorji, ki pogojujejo njegov nastanek. DNA topoizomeraze so pomembna družina encimov, ki sodelujejo pri sproščanju in uvajanju topoloških sprememb v molekulo DNA ter so ključne za uspešno celično delitev in preživetje celic. V prispevku predstavljamo družino DNA topoizomeraz tipa I in II ter nekatere zdravilne učinkovine v klinični uporabi in izpostavljamo tudi smernice nadaljnjega razvoja novih zdravilnih učinkovin kot zaviralcev tega pomembnega encima.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Vsebnost hlapnih fenolov v vinu teran

avtor: Helena Baša Česnik, Klemen Lisjak

Hlapni fenoli so spojine, ki dajejo vinu negativen vonj po konjskem znoju, usnju in zdravilih. Njihovo vsebnost smo merili v vinih teran letnik 2011, 2012 in 2013. Pri tem smo uporabljali analizno metodo, ki je obsegala ekstrakcijo z dietiletrom in določitev s plinskim kromatografom, sklopljenim z masnim spektrometrom. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da vsebnosti hlapnih fenolov niso negativno vplivale na senzorične lastnosti vina teran letnik 2011, 2012 in 2013.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Izvor kemijskih elementov kot model interdisciplinarne učne snovi

avtor: Mitja Močilar in Marko Jeran

Učitelj, katerega koli predmeta mora imeti široko znanje o snovi, katero poučuje. Poznati in razumeti mora teme, zajete v učnem načrtu ter tudi pojme, ki nanj niso direktno vezane. Da učitelj zna odgovoriti na vprašanja učencev, ki se ne navezujejo direktno na obravnavano snov, vendar predstavljajo del poučevanega predmeta, opisuje karakteristiko dobrega učitelja. Opisano karakteristiko lahko opazimo tudi v slovenskem pedagoškem procesu, saj večina učiteljev naravoslovnih predmetov sledi aktualnim smernicam. Ideja po interdisciplinarnem povezovanju se porodi lahko že na osnovnošolski stopnji, ko si z metodo raziskovalnega pristopa postavimo vprašanje: »Kako oz. kdaj pride do nastanka kemijskih elementov?«. Ideja je izvor elementov vključiti v osnovne šole, ne le kot uvodno motivacijo pri obravnavi periodnega sistema elementov, ampak kot cilj v učnem načrtu. Učitelji bi tako učencem ustvarili izvorni začetek in olajšali sam proces učenja. V članku je opisan nastanek elementov v vesolju vse od velikega poka dalje. Predstavljene so enačbe reakcij pri katerih nastajajo elementi znotraj zvezde ter trenutno sprejete teorije, ki razložijo nastanek težjih elementov v vesolju. Poleg slednjega, je v prispevku opisanih tudi nekaj astronomskih pojavov, ki sodelujejo pri nastanku novih elementov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Biosenzorji za detekcijo okoljskih onesnaževalcev

avtor: Tina Kegl, Maja Leitgeb, Mateja Primožič

Zaradi vedno večjega števila škodljivih okoljskih onesnaževalcev predstavlja varnost okolja še vedno velik svetovni izziv. V tem kontekstu sta detekcija in spremljanje okoljskih onesnaževalcev v tleh, vodi in zraku zelo pomembni. Z biosenzorji ne spremljamo le koncentracij onesnaževalcev, pač pa beležimo tudi toksične vplive teh onesnaževalcev na mikroorganizme, uporabljene v biosenzorjih. Poleg mikroorganizma, ki predstavlja biokemijsko aktivno snov, biosenzor vsebuje še pretvornik in elektroniko za obdelavo signalov. V tem članku so obravnavani klasični in celični biosenzorji za detekcijo okoljskih onesnaževalcev, prav tako pa tudi vedno bolj obetavni biosenzorji na osnovi mikrobne gorivne celice in nanobiosenzorji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Odstranjevanje železovih ionov iz pitne vode s klorelo na nosilcih

avtor: Marjana Simonič

Namen prispevka je preučiti učinkovitost adsorpcije železovih ionov na imobilizirano algo Chlorella sorokiniana na alginatnih nosilcih. Pripravili smo raztopine železovih ionov v pitni vodi, opravili adsorpcijo in izmerili končne koncentracije železovih ionov po adsorpciji pri različnih pogojih, predvsem v odvisnosti od pH raztopine in časa adsorpcije. Ugotovili smo, da največjo učinkovitost adsorpcije na algo Chlorella sorokiniana dosežemo pri začetni koncentraciji 20 mg/L pri pH 5. Železove ione smo desorbirali z uporabo EDTA, da bi ugotovili možnost ponovne uporabe alginatnih nosilcev s Chlorello sorokiniano. Ugotovili smo, da se lahko regenerirane alginatni nosilci z algo ponovno uporabijo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Izšel je novi Priročnik za izgradnjo elektro polnilnih postaj za električna vozila

avtor: Izšel je novi Priročnik za izgradnjo elektro polnilnih postaj za
električna vozila
mag. Andrej Zorec, E prihodnost, d.o.o.

Sedaj, ko se trg električnih vozil (v nadaljevanju EV) in opreme za napajanje električnih vozil (v nadaljevanju EVSE) nezadržno širi in so cene električnih vozil že nižje, kot so bile v začetku, se postavlja lastnikom EVSE in EV, investitorjem ter projektantom, izvajalcem, nadzornikom, vzdrževalcem veliko vprašanj pri izgradnji elektro polnilnih postaj za električna vozila.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.