Kemija v šoli in družbi
DNA topoizomeraze pomembne tarče protirakavih zdravilnih učinkovin
avtor: Katja Valjavec, Sara Bavcon, Andrej Perdih
Rak je eden izmed najpogostejših vzrokov smrti in kompleksno bolezensko stanje z mnogimi faktorji, ki pogojujejo njegov nastanek. DNA topoizomeraze so pomembna družina encimov, ki sodelujejo pri sproščanju in uvajanju topoloških sprememb v molekulo DNA ter so ključne za uspešno celično delitev in preživetje celic. V prispevku predstavljamo družino DNA topoizomeraz tipa I in II ter nekatere zdravilne učinkovine v klinični uporabi in izpostavljamo tudi smernice nadaljnjega razvoja novih zdravilnih učinkovin kot zaviralcev tega pomembnega encima.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Vsebnost hlapnih fenolov v vinu teran
avtor: Helena Baša Česnik, Klemen Lisjak
Hlapni fenoli so spojine, ki dajejo vinu negativen vonj po konjskem znoju, usnju in zdravilih. Njihovo vsebnost smo merili v vinih teran letnik 2011, 2012 in 2013. Pri tem smo uporabljali analizno metodo, ki je obsegala ekstrakcijo z dietiletrom in določitev s plinskim kromatografom, sklopljenim z masnim spektrometrom. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da vsebnosti hlapnih fenolov niso negativno vplivale na senzorične lastnosti vina teran letnik 2011, 2012 in 2013.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Izvor kemijskih elementov kot model interdisciplinarne učne snovi
avtor: Mitja Močilar in Marko Jeran
Učitelj, katerega koli predmeta mora imeti široko znanje o snovi, katero poučuje. Poznati in razumeti mora teme, zajete v učnem načrtu ter tudi pojme, ki nanj niso direktno vezane. Da učitelj zna odgovoriti na vprašanja učencev, ki se ne navezujejo direktno na obravnavano snov, vendar predstavljajo del poučevanega predmeta, opisuje karakteristiko dobrega učitelja. Opisano karakteristiko lahko opazimo tudi v slovenskem pedagoškem procesu, saj večina učiteljev naravoslovnih predmetov sledi aktualnim smernicam. Ideja po interdisciplinarnem povezovanju se porodi lahko že na osnovnošolski stopnji, ko si z metodo raziskovalnega pristopa postavimo vprašanje: »Kako oz. kdaj pride do nastanka kemijskih elementov?«. Ideja je izvor elementov vključiti v osnovne šole, ne le kot uvodno motivacijo pri obravnavi periodnega sistema elementov, ampak kot cilj v učnem načrtu. Učitelji bi tako učencem ustvarili izvorni začetek in olajšali sam proces učenja. V članku je opisan nastanek elementov v vesolju vse od velikega poka dalje. Predstavljene so enačbe reakcij pri katerih nastajajo elementi znotraj zvezde ter trenutno sprejete teorije, ki razložijo nastanek težjih elementov v vesolju. Poleg slednjega, je v prispevku opisanih tudi nekaj astronomskih pojavov, ki sodelujejo pri nastanku novih elementov.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Biosenzorji za detekcijo okoljskih onesnaževalcev
avtor: Tina Kegl, Maja Leitgeb, Mateja Primožič
Zaradi vedno večjega števila škodljivih okoljskih onesnaževalcev predstavlja varnost okolja še vedno velik svetovni izziv. V tem kontekstu sta detekcija in spremljanje okoljskih onesnaževalcev v tleh, vodi in zraku zelo pomembni. Z biosenzorji ne spremljamo le koncentracij onesnaževalcev, pač pa beležimo tudi toksične vplive teh onesnaževalcev na mikroorganizme, uporabljene v biosenzorjih. Poleg mikroorganizma, ki predstavlja biokemijsko aktivno snov, biosenzor vsebuje še pretvornik in elektroniko za obdelavo signalov. V tem članku so obravnavani klasični in celični biosenzorji za detekcijo okoljskih onesnaževalcev, prav tako pa tudi vedno bolj obetavni biosenzorji na osnovi mikrobne gorivne celice in nanobiosenzorji.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Odstranjevanje železovih ionov iz pitne vode s klorelo na nosilcih
avtor: Marjana Simonič
Namen prispevka je preučiti učinkovitost adsorpcije železovih ionov na imobilizirano algo Chlorella sorokiniana na alginatnih nosilcih. Pripravili smo raztopine železovih ionov v pitni vodi, opravili adsorpcijo in izmerili končne koncentracije železovih ionov po adsorpciji pri različnih pogojih, predvsem v odvisnosti od pH raztopine in časa adsorpcije. Ugotovili smo, da največjo učinkovitost adsorpcije na algo Chlorella sorokiniana dosežemo pri začetni koncentraciji 20 mg/L pri pH 5. Železove ione smo desorbirali z uporabo EDTA, da bi ugotovili možnost ponovne uporabe alginatnih nosilcev s Chlorello sorokiniano. Ugotovili smo, da se lahko regenerirane alginatni nosilci z algo ponovno uporabijo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Izšel je novi Priročnik za izgradnjo elektro polnilnih postaj za električna vozila
avtor: Izšel je novi Priročnik za izgradnjo elektro polnilnih postaj za
električna vozila
mag. Andrej Zorec, E prihodnost, d.o.o.
Sedaj, ko se trg električnih vozil (v nadaljevanju EV) in opreme za napajanje električnih vozil (v nadaljevanju EVSE) nezadržno širi in so cene električnih vozil že nižje, kot so bile v začetku, se postavlja lastnikom EVSE in EV, investitorjem ter projektantom, izvajalcem, nadzornikom, vzdrževalcem veliko vprašanj pri izgradnji elektro polnilnih postaj za električna vozila.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Sojini izoflavoni
avtor: Tina Kegl, Maja Čolnik, Mojca Škerget
Sojini izoflavoni so eden izmed pomembnih predstavnikov nutracevtikov, ki so zanimivi zlasti zaradi svojega estrogenskega, antirakotvornega, antimutagenega in antioksidativnega delovanja, prav tako pa lahko delujejo negativno, kot hormonski motilci. V tem članku so prikazane različne oblike sojinih izoflavonov, njihove kemijskofizikalne in farmakološke lastnosti. Za potrditev resničnosti, zdravilne učinkovitosti in varnosti sojinih izoflavonov se izvajajo številna »in vivo« klinična preizkušanja, med katerimi so podrobneje predstavljena klinična preizkušanja vpliva sojinih izoflavonov na rak prostate, sladkorno bolezen, vsebnost lipidov v krvi, blažitev simptomov menopavze in izboljšanje kvalitete življenja ter na zmanjšanje osteoporoze v obdobju po menopavzi. Rezultati nekaterih kliničnih preizkušanj kažejo pozitivne kot tudi možne negativne učinke na zdravje ljudi, zato so nadaljnje klinične raziskave uživanja sojinih izoflavonov nujno potrebne.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Ob 30-letnici ustanovitve revije Kemija v šoli
avtor: dr. Srečo Zakrajšek
Revijo Kemija v šoli smo ustanovili leta 1988, prva številka pa je izšla januarja 1989. V 30 letih izhajanja je zagotovo precej pripomogla k napredku kemije v izobraževalnem sistemu pa tudi v slovenskem gospodarstvu. To je bila prva specializirana revija za učitelje v osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji, ki so ji pozneje sledila tudi druga predmetna področja. Prvi izdajatelj revije je bila Raziskovalna enota Gimnazije Bežigrad, pozneje pa založba Biteks, medtem ko so vse druge revije začeli izdajati na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, kjer sem jih spodbudil k tej dejavnosti, ko sem postal leta 1989 direktor te ustanove.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Upravljanje polnilnih postaj za električna vozila
avtor: Mag. Andrej Zorec, E prihodnost d.o.o.
Število električnih avtomobilov v svetu, Evropski uniji in Sloveniji se povečuje, kar pomeni pozitiven trend in vzpodbuja gradnjo polnilnih postaj za električna vozila, tako javnih in polzasebnih kot zasebnih. Hkrati bo potrebno v prihodnje razmišljati kako bodo polnilne postaje upravljane, kakšen bo plačilni proces za plačevanje storitev polnjenja itn.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Biorazgradnja nekaterih sintetičnih polimerov
avtor: Marjan Jereb
Članek opisuje novejša spoznanja na področju razgradnje nekaterih sintetičnih polimerov z živimi organizmi, kot so npr. razne bakterije in encimi. Velika proizvodnja umetnih materialov posledično pomeni tudi veliko količino težko razgradljivega odpadka, ki onesnažuje planet.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Ali snovi, prisotne v črnih novih neopranih nogavicah, vplivajo na rast in razvoj korenin čebule?
avtor: Luka Vindišar, Luka Strajnar In Eva Černelč
V prispevku je predstavljen vpliv kemikalij, prisotnih v neopranih črnih nogavicah, na rast korenin čebule. Osnovna metoda je Allium splošni toksični test, s katero smo preverjali, kako toksična je voda, v kateri smo namakali nogavice iste barve, a različnih proizvajalcev. Iz rezultatov je razvidno, da snovi, prisotne v neopranih črnih nogavicah, zavirajo rast korenin čebule, vplivajo pa tudi na njihovo čvrstost. Prispevek je nastal na osnovi raziskovalne naloge »Nevarne kemikalije v oblačilih«.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Preglove nagrade 2018
avtor: Brigita Pirc
Izr. prof. dr. Mojca Benčina in prof. dr. Gvido Bratina sta dobitnika prestižne Preglove nagrade za izjemne dosežke v letu 2018. Perspektivna mlada raziskovalka Vesna Štih pa je prejemnica doktorske štipendije Janka Jamnika za perspektivno mlado raziskovalko ali raziskovalca.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Vodne inovacije kažejo nove možnosti skrbi za vodo
avtor: Franc Fritz Murgelj
Tradicionalni mednarodni Blejski vodni festival je znova dokazal, da je idealna platforma za povezovanje različnih javnih in zasebnih organizacij ter strokovnjakov. Podelitev nagrad za najboljše vodne inovacije je izpostavila številne dobre prakse in projekte, ki bi jih veljalo posnemati.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Tognijevi elektrofilni trifluorometilirni reagenti
avtor: Marjan Jereb
Članek opisuje razvoj, nekatere lastnosti in možnosti uporabe Tognijevih trifluorometilirnih reagentov, med katerimi sta dva izjemno popularna v organski sintezi trifluorometilnih spojin. Za danes tržno uspešnima reagentoma je relativno kratka zgodba od neuspelih poskusov do sinteze v industrijskem merilu.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Globoko evtektična topila in njihova uporabnost v analizni kemiji
avtor: Mitja Kolar, Tilen Berglez, Milena Ivanović
Na področju kemije je veliko raziskav, namenjenih novim t.i. »zelenim« topilom, ki bi odpravila potrebo po toksičnih, vnetljivih in slabo razgradljivih organskih topilih. V prispevku so predstavljena globoko evtektična topila, njihove lastnosti in priprava, s poudarkom na uporabnosti v analizni kemiji.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Uporaba alternativnega goriva za toplotno ogrevanje iz mešanih komunalnih odpadkov v RCERO celje
avtor: Vlasta Ojsteršek, Tadej Ojsteršek
Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki (Ljubljana, marec 2013) sloni na dveh okoljskih ciljih. Prvi cilj je, da je postopno potrebno zmanjšati delež odloženih biorazgradljivih snovi v komunalnih odpadkih in sicer 35% glede na izhodiščno leto 1995, Drugi cilj pravi, da je potrebno v Sloveniji do leta 2020 zagotoviti 25% delež energije iz obnovljivih virov v skupni porabi energije. Eden izmed načinov pridobivanja energije iz obnovljivih virov je energetska predelava trdnega goriva iz mešanih komunalnih odpadkov. Po alternativnih virih goriv je vedno večje povpraševanje, saj počasi usiha vir fosilnih goriv, hkrati pa moramo poskrbeti za čim manjše onesnaženje okolja. Alternativna goriva so poznana kot nekonvencionalna goriva. V zadnjem času se poleg znanih alternativnih goriv, kot so biodizel, bioalkoholi, kemično shranjena elektrika, vodik, nefosilni metan, nefosilni zemeljski plin, rastlinsko olje in drugi biomasni viri kot alternativni energent uporabljajo tudi odpadki z dovolj visoko kurilno vrednostjo. Gorljive frakcije, izločene po mehanskobiološki predelavi mešanih komualnih odpadkov, so namenjene za energetsko izrabo v napravah za soproizvodnjo električne energije in toplote (do leta 2020 čez 89 MW toplotne moči). Eksperimentalno delo je potekalo v RCERO Celje, v podjetju za ravnanje z odpadki Simbio d.o.o. Glede na našo tematiko raziskave pridobivanja alternativnega goriva iz mešanih komunalnih odpadkov, smo se osredotočili na uporabo tistih frakcij, ki so pomembne za pridobivanje električne in toplotne energije. Pri tem pa nismo mogli mimo dejstva, kako je s predelavo in končno uporabo težke frakcije, ki prav tako nastane z mehanskobiološko predelavo mešanih komunalnih odpadkov. Kriteriji za odlaganje preostanka so namreč določeni, vprašanje je samo, če jih dosegamo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Slovenija kot gostiteljica Evropske naravoslovne olimpijade do zlata in srebra
avtor: Matej Huš
Evropska naravoslovna olimpijada je letos prvikrat potekala v Sloveniji. Na domačih tleh je Slovenija v konkurenci 50 ekip dosegla najboljši rezultat v zgodovini, saj je ena ekipa s tretjim mestom v absolutni konkurenci osvojila zlato medaljo, druga ekipa pa je bila srebrna. Zaradi nacionalne kvote sta izven konkurenci tekmovali še dodatni slovenski ekipi. Tako tekmovalci kot mentorji iz vseh držav so bili navdušeni nad organizacijo tekmovanja in lepotami Slovenije.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Razumevanje onesnaževanja hidrosfere med slovenskimi devetošolci
avtor: Lovrenc Fortuna, Miha Slapničar
Poznavanje okoljske problematike je v današnjem času vse pomembnejše področje raziskovanja, saj nas mediji o tovrstnih tematikah vsakodnevno obveščajo. V raziskavo o razumevanju onesnaževanja hidrosfere je bilo vključenih 281 devetošolcev iz šestih slovenskih regij. Njihovo razumevanje izbranih vsebin smo preverjali s preizkusom znanja v decembru 2017. Pridobljeni rezultati kažejo, da učenci ustrezno razumejo pojme, vezane na onesnaževanje hidrosfere. Znanje z napačnim razumevanjem vsebin zasledimo pri prenosu znanja na višje kognitivne stopnje, ki vključujejo kritično vrednotenje informacij in reševanje avtentičnih problemov s področja onesnaževanja okolja, tudi hidrosfere. V izogib razvoju neustreznega razumevanja je ključno medsebojno povezovanje posameznih definicij pojmov v celoto.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Vsebnost nekaterih akaricidov v medu slovenskih čebelarjev v letu 2018
avtor: Helena Baša Česnik, Veronika Kmecl
V letu 2018 smo spremljali vsebnosti ostankov amitraza, kumafosa in timola v vzorcih medu slovenskih čebelarjev. Analizirali smo 100 vzorcev. Vsebnosti akaricidov smo primerjali z maksimalnimi dovoljenimi količinami ostankov, ki jih je postavila Evropska Unija. Izračunali smo kronično in akutno izpostavljenost potrošnikov. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da so pregledani vzorci medu varno živilo za potrošnike.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Gojenje in industrijska uporaba alg
avtor: Nina Šenekar, Maja Leitgeb, Mateja Primožič
Alge so številčna polifiletska skupina enodo večceličnih fotoavtotrofnih evkariotov. Razlikujemo med mikroskopsko majhnimi mikroalgami ter s prostim očesom vidnimi makroalgami. Alge sintetizirajo številne bioaktivne snovi (karotenoide, vitamine, fikobiline, proteine, polinenasičene maščobne kisline, itd.), ki se uporabljajo v številnih panogah industrije kot so prehrambena, farmacevtska in kemijska industrija, v nutricevtikih, kmetijstvu in pri proizvodnji biogorivih. Prav tako alge zaradi številnih prednosti predstavljajo odličen nadomestek konvencionalnim metodam čiščenja odpadnih voda ter zraka. Gojenje alg se v grobem deli na odprte sisteme (odprti bazeni) ter zaprte sisteme, kjer so poznane različne izvedbe fotobioreaktorjev. Pri tem je potreben nadzor parametrov kot so temperatura, pH, slanost, aeracija/mešanje ter medij/hranilne snovi. Nadaljnja obdelava alg zahteva grobo odstranjevanje vode s pomočjo filtracije, centrifugiranja, sedimentacije, flokulacije, rezalnega sredstva ali posnemanja s površine. Zadnji korak v postopku pridelave alg predstavlja sušenje. Namen sušenja je preprečevanje mikrobnega propada in zmanjševanje stroškov prevoza, pakiranja ter shranjevanja alg. Izvajamo ga na več načinov: solarno sušenje, sušenje z razprševanjem, z zamrzovanjem ali prepihovanjem, s pomočjo tračnih sušilnikov ter sušenjem v bobnu. Trg algnih proizvodov nenehno raste predvsem na področju prehrambene industrije. V prihodnosti lahko pričakujemo velik porast tudi na ostalih področjih industrije.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Poletna šola kemijskih znanosti 2018
avtor: Andrej Godec
V tednu od 26.6. do 29.6.2018 smo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo gostili 16 slovenskih dijakinj in dijakov, ki so se v naših laboratorijih spoznali z različnimi področji dela v kemiji. Letos smo pripravili delavnice iz analizne kemije, biokemije in organske kemije. Posamezne delavnice poletne šole so pripravili dr. Sara Drmota Prebil, dr. Janez Cerkovnik, in dr. Jernej Markelj. Pomagali so Irena Povalej, Mojca Žitko, in dr. Petra Prijatelj Žnidaršič. Vodja poletne šole je dr. Andrej Godec. Poletno šolo organizira Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Učinkovitost različnih soli na poledenelo cestišče
avtor: Ajda Flisar, Saša Cecowski
Raziskovala sem vpliv in učinkovitost razlišnih solnih raztopin na poledenelo cestišče s katerim se srečujemo prav vsako zimo. Zanimalo me je katera sol pri kateri koncetraciji najbolj zniža tališče vode in je posledično najbolj učinkovita za odmrzovanje cestišč. Testirala sem različne koncentracije solnih raztopin pri različnih temperaturah.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Sodobne analizne metode za karakterizacijo slovenskih vin
avtor: Mitja Kolar, Tilen Berglez
V prispevku so predstavljene sodobne analizne metode in pristopi, ki se uporabljajo pri karakterizaciji vin, poudarek je na slovenskih vinih. Z uporabo teh metod je v kombinaciji s kemometrijskimi orodji mogoče določiti oz. potrditi geografsko poreklo, sortno čistost, učinke staranja in zorenja, primerjati različne letnike itd.. Uporaba teh metod pa je še posebej pomembna pri prepoznavanju ponaredkov vin.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Proliferacijski testi
avtor: Barbara Dariš
Pri gojenju in testiranju celic v laboratoriju se proliferacijske teste redno uporablja za ugotavljanje rasti celic in vpliva testiranih snovi na celice. Obstaja več različic proliferacijskih testov, vsi pa pokažejo, ali pri določenih pogojih celice uspešno rastejo in se delijo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
E-faktor
avtor: Marjan Jereb
Prispevek opisuje koncept E (Environmental) okoljskega faktorja, ki je postal pomembno merilo pri vrednotenju procesov v kemijski in farmacevtski industriji, saj nam poda približno oceno, kakšna količina odpadkov nastane na enoto ciljnega produkta.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
BIOPLASTIKA IN NJENA KARAKTERIZACIJA S FTIR
avtor: Marjana Simoni
Plastika na bazi nafte je vse bolj problematična zaradi biološke nerazgradljivosti, zato v vedno večji meri ogroža človekovo okolje. Vse več raziskav je usmerjenih v proizvodnjo bioplastike. V prispevku pojasnimo okoljske vidike razvoja bioplastike in prikazujemo laboratorijsko pripravo bioplastike iz krompirja po enostavnem postopku. Analizo škroba iz krompirja in bioplastike smo opravili z metodo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FTIR). Ugotovili smo, da se je struktura spremenila in zato sklepamo, da smo uspeli pripraviti bioplastiko.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
14. Evropska konferenca raziskav v kemijskem izobraževanju, ECRICE 2018
avtor: Miha SLAPNIČAR
Kemijsko izobraževanje je v svetu že dolgo poznano kot ena izmed pomembnejših razvojno-raziskovalnih disciplin. Raziskovalci tega področja znanosti na konferencah vsako leto predstavljajo izsledke svojih raziskav in delijo primere dobre prakse z namenom izboljšanja kakovosti učenja in poučevanja kemijskih učnih vsebin. Pri tem ima velik pomen Evropska konferenca raziskav v kemijskem izobraževanju, znana pod akronimom ECRICE.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Imunohistokemične tehnike
avtor: Miha Munda, Barbara Dariš
Imunohistokemija (IHK) je metoda, ki vključuje več zaporednih kemičnih in bioloških reakcij, katere izvajamo pri obdelavi tankih rezin tkiva za pregled pod mikroskopom in diagnozo. Namen metode je napraviti vidne specifične beljakovinske molekularne komplekse v celicah ali v medceličnini. Za dokazovanje tarčnih molekul se uporablja primarna protitelesa, ki se specifično vežejo le na iskane molekule. Molekulske komplekse nato označimo s sekundarnimi protitelesi, ki imajo vezane označevalce. Označevalci omogočajo opazovanje in kvantifikacijo kompleksov z mikroskopom. Imunohistokemični postopki so v sodobnem medicinskem laboratoriju nepogrešljivi pri rutinski histopatološki diagnostiki.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Zložljiv svetlobni mikroskop Foldscope
avtor: Barbara Dariš, Miha Munda
V prispevku opisujemo zložljiv svetlobni mikroskop Foldscope. Zaradi nezahtevnosti uporabe in ugodne cene vidimo možnost uporabe v osnovni in srednji šoli kot alternativo dražjim in zahtevnejšim šolskim svetlobnim mikroskopom.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.