Kemija v šoli in družbi

Leto: 2020
Mesec: januar-december
Številka: 1

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

Vsebnost vitamina C v smrekovih vršičkih in sirupu

avtor: Špela Celcar, Vilma Sem, Janja Kristl

Smrekovi vršički so že dolgo časa poznani kot bogat vir vitamina C. Zaradi enostavnega postopka iz njih velikokrat pripravljamo sirup, ki se ga poslužujemo ob prvih znakih prehlada. V prispevku predstavljamo vsebnosti vitamina C v smrekovih vršičkih ter sirupu, pripravljenem iz smrekovih vršičkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Invazivna tujerodna rastlina octovec – naravni pH indikator

avtor: Monika Horvat, Jernej Iskra

S pH indikatorji lahko enostavno določamo kislost oziroma bazičnost raztopin. Barva ekstraktov rastlin je pogosto odvisna od kislosti medija. Octovec je invazivna tujerodna rastlina, iz katere plodov lahko pridobimo rdeč barvni ekstrakt, ki spreminja barvo v odvisnosti od pH, in je zaradi tega lahko potencialni naravni pH indikator.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Astrokemija

avtor: Zdenko Kolarič

Velik pok je omogočil nastanek elementov in kemijskih vrst. Z analizo le teh v vesolju lahko sledimo zgodovini nastanka sveta, kot ga poznamo danes.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Diamantne prevleke na kovinah

avtor: Zdenko Kolarič

V članku so predstavljene vrste trdih prevlek na kovinah, z obširnejšim opisom diamantnih prevlek, njihovo izdelavo, lastnostmi in uporabo takih izdelkov v industriji in v kemiji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Hidrogeli: lastnosti in aplikacije

avtor: Muzafera Paljevac in Peter Krajnc

Hidrogeli so sodobni pametni materiali, ki imajo zaradi svojih edinstvenih lastnosti širok spekter uporabe. Sestavljeni so iz hidrofilnih polimerov, ki tvorijo premreženo tridimenzionalno strukturo, v katero sprejmejo večjo količino vode. Polimer v vodi nabreka, ne da bi se pri tem raztapljal.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Dunajska univerza kot zgled pri vzpostavitvi kemijskih študijev na (ponovno) ustanovljeni ljubljanski univerzi. Samostojnost kemije v okviru Filozofske fakultete

avtor: Franc Perdih

Na leta 1919 ustanovljeno ljubljansko univerzo lahko gledamo kot na naslednico jezuitskih višješolskih študijev in univerzitetnih študijev iz obdobja Ilirskih provinc, a vendar je dunajska univerza predstavljala pomemben zgled pri njeni vzpostavitvi. Prikazan je razvoj kemijskih študijev v Habsburški monarhiji po marčni revoluciji leta 1848, ko je bilo področje kemije na dunajski univerzi preneseno z Medicinske na Filozofsko fakulteto.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Načrtovanje faznega diagrama in sinteza NiCu nanodelcev z mikroemulzijsko metodo

avtor: Janja Stergar, Irena Ban

Zanimanje in obenem izkoriščanje mikroemulzijskih sistemov tako v kemijskih kot tudi v industrijskih procesih zadnja desetletja narašča, prav tako pa zanimanje narašča tudi v laboratorijskem merilu. Gre namreč za relativno enostavno sintezno metodo, kjer kot rezultat dobimo delce enakih velikosti in oblik. Sinteze magnetnih nanodelcev NixCu1x smo se lotili tako, da smo najprej načrtovali in skonstruirali fazni diagram za sistem vodna faza/CTAB, 1butanol/izooktan. S tem smo pridobili območje stabilnosti mikroemulzije, ki je služila za določitev točke oziroma sestave mikroemulzije. S pomočjo mikroemulzijske metode smo dobili sferične delce s »coreshell« strukturo, ki smo jih nadalje homogenizirali v cevni peči, v inertni atmosferi, Ar/H2, pri 500 °C. Homogenizacija je bila uspešna, kar smo potrdili s termomagnetnimi krivuljami, s pomočjo modificirane termogravimetrične analizne metode (TGA).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Fitoremediacija kot ekotehnološki način za čiščenje onesnaženih tal

avtor: Katja Andrina Kravanja, Maja Leitgeb, Mateja Primožič

V zadnjih stoletjih se je onesnaženje tal zaradi človeške aktivnosti, predvsem v industrijsko razvitih območjih, močno povečalo. Posledica tega je iskanje različnih načinov za odstranjevanje onesnaženja iz tal, kjer je pri uporabljenih tehnologijah zaželena čim večja ekonomska učinkovitost. Fitoremediacija, pri kateri gre za odstranjevanje onesnaževal iz tal s pomočjo živih rastlin, se je izkazala kot učinkovita in hkrati cenovno ugodna metoda. Številne vrste rastlin odstranjujejo, pretvarjajo, stabilizirajo in/ali uničujejo kontaminante z uporabo različnih fitoremediacijskih mehanizmov. Velik pomen imajo predvsem pri odstranjevanju težkih kovin iz okolice rudnikov, industrijskih in agrikulturnih območij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.