Kemija v šoli in družbi

Leto: 2022
Mesec: januar-december
Številka: 1

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

Biološka aktivnost muskimola in njegova toksičnost

avtor: Veronika Bračič

Muskimol je heterocikel družine izoksazolov, najdemo pa ga v glivah roda Amanita. V naravi nastane iz ibotenične kisline preko dekarboksilacije in deluje kot agonist GABA receptorjev. Ima velik vpliv na centralni živčni sistem, ob vezavi muskimola na GABA receptorje pa pride do inhibicije nevronov, kar se odraža v umirjenem stanju subjekta.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Obe slovenski ekipi na Evropski olimpijadi iz eksperimentalnih ved osvojili srebro

avtor: Matej Huš

Na Evropski olimpijadi iz eksperimentalnih ved so slovenski dijaki osvojili dve srebrni medalji, s čimer so ponovili dosežek izpred dveh let. Medtem ko lani olimpijade zaradi pandemije ni bilo, je letos tekmovanje potekalo na daljavo. S potrebščinami, ki so jih po državah Evropske unije razposlali madžarski organizatorji, so slovenski dijaki tekmovalni na ljubljanski kemijski fakulteti. Zlate medalje so osvojili Madžarska (obe ekipi), Nizozemska, Litva, Češka in Hrvaška.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Poskus s sečnino

avtor: Zdenko Kolarič

Je organska spojina, je tudi produkt presnove. Proizvajajo jo v velikih količinah, uporaba kot gnojilo, za umetne mase in organske sinteze.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Poskus s kokosom

avtor: Zdenko Kolarič

Kokosova palma daje senco, les za gradnjo, plodove, kokosovo vodo, v predelavi pa dobijo kokosovo moko, kokosovo mast in kokosovo mleko. V eksperimentalnem delu smo uporabili kokosov plod in z njim povezana živila.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Fenol in klorofenoli: od še vedno perečih starih onesnaževal do sodobne analitike

avtor: Aleksander Kravos, Helena Prosen

Razumevanje onesnaževanja in onesnaževal je ključno za varno sobivanje človeka in sintetičnih kemikalij v čedalje bolj kemiziranem svetu. Reprezentativna skupina so fenolne spojine, npr. fenol in njegovi klorirani analogi. Kljub temu, da so ta ‘stara’ in nevarna onesnaževala zakonsko regulirana, so pomembne sestavine industrijskih odpadnih vod, kar se odraža v njihovi sistemski vseprisotnosti v površinskih vodah. Sprememb ni mogoče vpeljati, če onesnaževal ni možno spremljati, zato je vloga analizne kemije bistvena. V ospredju so predvsem analizni postopki na osnovi ekstrakcij s predkoncentracijami analitov iz kompleksnih okoljskih vzorcev vode, ki jim sledi ultraobčutljiva separacijska instrumentalna analiza.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Onesnaževanje hidrosfere z odpadnimi zdravili predstavlja tveganje za organizme

avtor: Miha Slapničar, Doroteja Demšar, Saša Kokalj in Iztok Devetak

Zdravila so snovi brez katerih si življenja ne moremo predstavljati. Vsakodnevno jih uporabljamo predvsem za lajšanje, zdravljenje in preprečevanje različnih bolezni. Te farmacevtske proizvode v velikih količinah še posebej porabljajo v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in lekarnah, uporabljajo pa se tudi izven zdravstvenih ustanov kot na primer v kmetijstvu in ribogojstvu. Uporaba zdravil žal predstavlja enega izmed pomembnih onesnaževalcev vode. Rezultati številnih raziskav pri analizi najrazličnejših vzorcev vod, v njih namreč odkrivajo prisotnost težkih kovin, antibiotikov, drog, citostatikov in še bi lahko naštevali. Pomembno je zavedanje, da odpadna zdravila kljub uporabi kvalitetnih čistilnih naprav še vedno prehajajo v vodo in dolgoročno na živih organizmih povzročajo številne negativne posledice.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Poskusi z gobami

avtor: Zdenko Kolarič

Gobe so najbolj znane glive, same si ne morejo pridelati hrane. Gobarjenje in kulinarika gob sta pri nas zelo priljubljeni, zanimive pa so gobe tudi za eksperimentalno delo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Poskusi z guar moko

avtor: Zdenko Kolarič

Guar je polisaharid iz enot Dmanopiranoze. Izdelava tako imenovane sluzi je pri šolarjih zelo priljubljena in jo pogosto uporabljajo učitelji za eksperimentalni pouk. Najprej se pripravi raztopina iz guar moke, v katerega vmešamo različne kemijske spojine, kar vodi v prečno povezavo polisaharida.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


200 let od odkritja superkritične tekočine

avtor: Agencija GIG

Danes skoraj ne najdemo proizvodnega procesa v prehrambni, kozmetični ali farmacevtski industriji, v katerega ne bi bili vključeni procesi ekstrakcije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Problematika mikroplastike v komunalnih čistilnih napravah

avtor: Tomaž Medved, Julija Volmajer Valh

Količina mikroplastike v okolju se iz leta v leto povečuje. Eden pomembnejših virov pri onesnaževanju okolja z mikroplastiko predstavljajo komunalne odpadne vode, ki se čistijo na komunalnih čistilnih napravah. V raziskavi smo preučevali količino in kemijsko sestavo mikroplastike v odpadni vodi in odpadnem blatu iz treh različnih komunalnih čistilnih naprav v Sloveniji. Za izolacijo delcev smo uporabili postopke filtracije, kemijske oksidacije, usedanja in dekantiranja. Pri identifikaciji mikroplastičnih delcev smo uporabili optični mikroskop ter ATR FTIR spektofotometer. Pri določevanju vrste plastike smo si pomagali z referenčnimi IR spektri polimernih materialov znanih struktur.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Karotenoidi in njihova vloga

avtor: dr. Darija Cör Andrejč, Izr. Prof. Dr. Maša Knez Marevci

Karotenoidi so naravni pigmenti v rastlinah, algah in fotosintetičnih bakterijah in so značilne rumene, oranžne in rdeče barve. Nahajajo se v rastlinskem kloroplastu ter v kemoplastu in v drugih fotosintetskih organizmih. V kloroplastu imajo pomembno vlogo pri zbiranju ter odvajanju svetlobe iz fotosistema. Prav tako pa sodelujejo pri odstranjevanju škodljivih molekul, ki nastanejo kot posledica delovanja stresorjev na rastlino. Uporabljajo se kot naravna barvila v prehrambni, kozmetični ter farmacevtski industriji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Encimi v kozmetični industriji

avtor: Ana Marija Črešnar, Maja Leitgeb

Encimi so proteinske molekule, ki katalizirajo večina reakcij v živih organizmih. Trenutne aplikacije encimov so osredotočene na številne različne trge in vključujejo širok spekter različnih industrij. Z razvojem kozmetičnega trga se je zgodil premik v izbiri surovin k biološko pridobljenim virom, kjer imajo encimi pomembno vlogo. Encimi se zaradi svojih koristnih lastnosti uporabljajo v kozmetični industriji predvsem v formulacijah za preprečevanje aken, staranje kože, pigmentacije, najdemo jih kot sestavino v različnih pilingih kože. Med drugim pa se encimi uporabljajo tudi zaradi njihovih protibakterijskih lastnosti. Najpogostejši encimi, ki jih uporabljajo v izdelkih za nego kože so koencim Q10, superoksid dismutaza, proteolitični encimi, diacilglicerol aciltransferaza, lizil in prolil hidroksilaze ter encim peroksidaze.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.