Kemija v šoli in družbi
Biološka aktivnost muskimola in njegova toksičnost
avtor: Veronika Bračič
Muskimol je heterocikel družine izoksazolov, najdemo pa ga v glivah roda Amanita. V naravi nastane iz ibotenične kisline preko dekarboksilacije in deluje kot agonist GABA receptorjev. Ima velik vpliv na centralni živčni sistem, ob vezavi muskimola na GABA receptorje pa pride do inhibicije nevronov, kar se odraža v umirjenem stanju subjekta.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Obe slovenski ekipi na Evropski olimpijadi iz eksperimentalnih ved osvojili srebro
avtor: Matej Huš
Na Evropski olimpijadi iz eksperimentalnih ved so slovenski dijaki osvojili dve srebrni medalji, s čimer so ponovili dosežek izpred dveh let. Medtem ko lani olimpijade zaradi pandemije ni bilo, je letos tekmovanje potekalo na daljavo. S potrebščinami, ki so jih po državah Evropske unije razposlali madžarski organizatorji, so slovenski dijaki tekmovalni na ljubljanski kemijski fakulteti. Zlate medalje so osvojili Madžarska (obe ekipi), Nizozemska, Litva, Češka in Hrvaška.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Poskus s sečnino
avtor: Zdenko Kolarič
Je organska spojina, je tudi produkt presnove. Proizvajajo jo v velikih količinah, uporaba kot gnojilo, za umetne mase in organske sinteze.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Poskus s kokosom
avtor: Zdenko Kolarič
Kokosova palma daje senco, les za gradnjo, plodove, kokosovo vodo, v predelavi pa dobijo kokosovo moko, kokosovo mast in kokosovo mleko. V eksperimentalnem delu smo uporabili kokosov plod in z njim povezana živila.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Fenol in klorofenoli: od še vedno perečih starih onesnaževal do sodobne analitike
avtor: Aleksander Kravos, Helena Prosen
Razumevanje onesnaževanja in onesnaževal je ključno za varno sobivanje človeka in sintetičnih kemikalij v čedalje bolj kemiziranem svetu. Reprezentativna skupina so fenolne spojine, npr. fenol in njegovi klorirani analogi. Kljub temu, da so ta ‘stara’ in nevarna onesnaževala zakonsko regulirana, so pomembne sestavine industrijskih odpadnih vod, kar se odraža v njihovi sistemski vseprisotnosti v površinskih vodah. Sprememb ni mogoče vpeljati, če onesnaževal ni možno spremljati, zato je vloga analizne kemije bistvena. V ospredju so predvsem analizni postopki na osnovi ekstrakcij s predkoncentracijami analitov iz kompleksnih okoljskih vzorcev vode, ki jim sledi ultraobčutljiva separacijska instrumentalna analiza.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Onesnaževanje hidrosfere z odpadnimi zdravili predstavlja tveganje za organizme
avtor: Miha Slapničar, Doroteja Demšar, Saša Kokalj in Iztok Devetak
Zdravila so snovi brez katerih si življenja ne moremo predstavljati. Vsakodnevno jih uporabljamo predvsem za lajšanje, zdravljenje in preprečevanje različnih bolezni. Te farmacevtske proizvode v velikih količinah še posebej porabljajo v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in lekarnah, uporabljajo pa se tudi izven zdravstvenih ustanov kot na primer v kmetijstvu in ribogojstvu. Uporaba zdravil žal predstavlja enega izmed pomembnih onesnaževalcev vode. Rezultati številnih raziskav pri analizi najrazličnejših vzorcev vod, v njih namreč odkrivajo prisotnost težkih kovin, antibiotikov, drog, citostatikov in še bi lahko naštevali. Pomembno je zavedanje, da odpadna zdravila kljub uporabi kvalitetnih čistilnih naprav še vedno prehajajo v vodo in dolgoročno na živih organizmih povzročajo številne negativne posledice.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Poskusi z gobami
avtor: Zdenko Kolarič
Gobe so najbolj znane glive, same si ne morejo pridelati hrane. Gobarjenje in kulinarika gob sta pri nas zelo priljubljeni, zanimive pa so gobe tudi za eksperimentalno delo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Poskusi z guar moko
avtor: Zdenko Kolarič
Guar je polisaharid iz enot Dmanopiranoze. Izdelava tako imenovane sluzi je pri šolarjih zelo priljubljena in jo pogosto uporabljajo učitelji za eksperimentalni pouk. Najprej se pripravi raztopina iz guar moke, v katerega vmešamo različne kemijske spojine, kar vodi v prečno povezavo polisaharida.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
200 let od odkritja superkritične tekočine
avtor: Agencija GIG
Danes skoraj ne najdemo proizvodnega procesa v prehrambni, kozmetični ali farmacevtski industriji, v katerega ne bi bili vključeni procesi ekstrakcije.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Problematika mikroplastike v komunalnih čistilnih napravah
avtor: Tomaž Medved, Julija Volmajer Valh
Količina mikroplastike v okolju se iz leta v leto povečuje. Eden pomembnejših virov pri onesnaževanju okolja z mikroplastiko predstavljajo komunalne odpadne vode, ki se čistijo na komunalnih čistilnih napravah. V raziskavi smo preučevali količino in kemijsko sestavo mikroplastike v odpadni vodi in odpadnem blatu iz treh različnih komunalnih čistilnih naprav v Sloveniji. Za izolacijo delcev smo uporabili postopke filtracije, kemijske oksidacije, usedanja in dekantiranja. Pri identifikaciji mikroplastičnih delcev smo uporabili optični mikroskop ter ATR FTIR spektofotometer. Pri določevanju vrste plastike smo si pomagali z referenčnimi IR spektri polimernih materialov znanih struktur.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Karotenoidi in njihova vloga
avtor: dr. Darija Cör Andrejč, Izr. Prof. Dr. Maša Knez Marevci
Karotenoidi so naravni pigmenti v rastlinah, algah in fotosintetičnih bakterijah in so značilne rumene, oranžne in rdeče barve. Nahajajo se v rastlinskem kloroplastu ter v kemoplastu in v drugih fotosintetskih organizmih. V kloroplastu imajo pomembno vlogo pri zbiranju ter odvajanju svetlobe iz fotosistema. Prav tako pa sodelujejo pri odstranjevanju škodljivih molekul, ki nastanejo kot posledica delovanja stresorjev na rastlino. Uporabljajo se kot naravna barvila v prehrambni, kozmetični ter farmacevtski industriji.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Encimi v kozmetični industriji
avtor: Ana Marija Črešnar, Maja Leitgeb
Encimi so proteinske molekule, ki katalizirajo večina reakcij v živih organizmih. Trenutne aplikacije encimov so osredotočene na številne različne trge in vključujejo širok spekter različnih industrij. Z razvojem kozmetičnega trga se je zgodil premik v izbiri surovin k biološko pridobljenim virom, kjer imajo encimi pomembno vlogo. Encimi se zaradi svojih koristnih lastnosti uporabljajo v kozmetični industriji predvsem v formulacijah za preprečevanje aken, staranje kože, pigmentacije, najdemo jih kot sestavino v različnih pilingih kože. Med drugim pa se encimi uporabljajo tudi zaradi njihovih protibakterijskih lastnosti. Najpogostejši encimi, ki jih uporabljajo v izdelkih za nego kože so koencim Q10, superoksid dismutaza, proteolitični encimi, diacilglicerol aciltransferaza, lizil in prolil hidroksilaze ter encim peroksidaze.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Krvne skupine in transfuzija
avtor: Ana Babnik, Greta Junger, Mag. Marija Kisilak
Krvno skupino določajo antigeni, prisotni na površini eritrocitov. Najbolj uporabljen sistem je ABO, ki ga je odkril dr. Landsteiner in temelji na prisotnosti specifičnega oligosaharida na površini eritrocita. To je dokazal z enostavnim eksperimentom mešanja krvi različnih ljudi. Priredba tega eksperimenta je opisana v tem članku.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Postavitev maksimalnih dovoljenih količin ostankov fitofarmacevtskih sredstev v medu
avtor: Helena Baša Česnik
1. januarja 2020 je stopila v veljavo smernica za določanje maksimalnih dovoljenih količin ostankov v medu. Lete lahko izračunajo s tremi statističnimi metodami, potem, ko izvedejo poskuse. Poskuse lahko izvedejo s krmljenjem čebel s sirupom, ki vsebuje aktivno snov fitofarmacevtskega sredstva, ali s pašnjo čebel na rastlinah tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so locirane prosto na polju ali v tunelih.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Ganoderma lucidum goba prihodnosti? njene biološko aktivne lastnosti
avtor: Darija Cör Andrejč, Maša Knez Marevci
Gobe so lahko dobra kulinarična popestritev jedilnika, poleg tega pa lahko imajo tudi različne zdravilne učinke. Neupravičeno so veljale za rastlino brez koristih sestavin, dandanes pa se celo znanost strinja z dejstvom, da so več kot le dodatek k jedem.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Vloga Tamovih rovov med drugo svetovno vojno skozi analizo nastalih kapnikov
avtor: Katarina Kolar, Nika Kavčič
V notranjosti rovov cone Tezno v Mariboru, ki so več kot pol stoletja samevali, zaviti v tančico skrivnosti, so se v tem času formirali najrazličnejši kapniki. Te zanimive tvorbe, katerih kemijska analiza bo natančno predstavljena v prispevku, nosijo poleg svojih strukturnih značilnosti, ki so bile predmet raziskovanja, tudi družbenozgodovinski pomen. Ker odsevajo specifičen čas in zgodbo med drugo svetovno vojno, prikazujejo zanimivo stičišče zgodovine, kemije, družbe in naravnih procesov. Ta sloji naše življenje in nas opominja, da smo z vsako novonastalo plastjo kapnika resda bolj oddaljeni od preteklih zgodovinskih dogodkov, da pa se zato njihov pomen ne manjša; kvečjemu ga kot naraščajoči kapnik lahko vedno znova ugledamo v drugačni luči.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Od artefakta do njegove interpretacije, s pomočjo analizne kemije
avtor: Mitja Kolar, Neža Kralj
Kemijske metode, ki se najpogosteje uporabljajo v arheologiji delimo na tri večje skupine: metode celostnega pristopa, analizne in datirne metode. Glede na to kakšno informacijo o artefaktu želimo pridobiti nam vsaka od teh metod poda nekoliko drugačen podatek. Vrstični elektronski mikroskop in induktivno sklopljena plazma z masnim spektrometrom sta eni izmed metod, ki se pogosto uporabljata v arheometriji in sta se izkazali za zelo uporabni metodi pri analizi artefaktov najdenih na arheološkem najdišču Cvinger pri Dolenjskih toplicah na železarskotalilnem območju Branževec.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Karakterizacija bentonita
avtor: Marjana Simonič
Bentonit je lahko naravni ali sintetični material. Preučevali smo naravni bentonit za adsorpcijo nepolarnih snovi. Opravili smo karakterizacijo z vrstičnim mikroskopom, izmerili zeta potencial in porazdelitev velikosti delcev. V nadaljevanju smo preučevali možnosti adsorpcije lipofilnih snovi na bentonit. Predvsem smo preučili vpliv mase bentonita in kontaktni čas. Kapaciteta adsorpcije je znašala 24 mg/g lipofilnih snovi. Izvedli smo regeneracijo bentonita z NaOH.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Čebelji proizvodi: sestava in zdravilni učinki
avtor: Mihaela Švec, Maja Čolnik, Mojca Škerget
Čebelji proizvodi imajo dolgo zgodovino zdravljenja raznih bolezni, saj imajo razne farmakološke učinke, kot sta protivirusno in antitumorsko delovanje. Članek obsega predstavitev najpogostejših čebeljih produktov (med, propolis, cvetni prah in matičen mleček), njihovih fizikalnokemijskih lastnosti in njihovo vlogo v zdravstvu kot nutracevtiki.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Pridobivanje dragocenih kovin iz rud z uporabo mikroorga- nizmov (bioleaching)
avtor: Maj Virant, Maja Leitgeb, Mateja Primožič
Mikroorganizmi so poleg prehrambene, kozmetične, farmacevtske in gradbene industrije izjemno uporabni tudi za rudarsko industrijo. Nekatere naravno prisotne bakterije in glive so zmožne močno katalizirati procese oksidacije kovin in celo same ekstrahirati kovinske ione iz mineralov. Take bakterije so pogosto acidofilne, mnoge od njih celo same proizvajajo različne kisline kot stranski produkt metabolnega mehanizma. Uporaba teh in ostalih primernih mikroorganizmov v rudarski industriji združujemo pod pojmom biohidrometalurgija, ki zajema procese biosanacije, biosorpcije, bioakumulacije in bioluženja. Slednje, biološko luženje ali bioleaching, je tehnologija, ki so jo v zadnjih 20 letih začela uporabljati mnoga velika podjetja v rudarski industriji. Na splošno je bioluženje izraz za ekstrakcijo kovin iz njihovih rud z uporabo mikroorganizmov in se lahko uporablja za pridobivanje bakra, cinka, svinca, arzena, antimona, niklja, molibdena, zlata, srebra in kobalta. V praksi je to nadgradnja klasičnega luženja pri katerem za ekstrakcijo uporabimo različne kemijske raztopine, ki vredne kovine pretvorijo v topne soli, medtem ko nečistoče ostanejo netopne. Te soli lahko nato speremo iz rud in jih obdelamo, da iz njih dobimo čisto kovino. Pri bioluženju je temeljna razlika ta, da so lužni raztopini dodani mikroorganizmi, ki proces pospešijo in regulirajo. V primerjavi z ostalimi procesi pridobivanja rud biološko luženje velja za enega bolj čistih in ekonomsko varnejših, običajno zahteva manj dela za pripravo ter je v mnogih primerih bolj ekonomično.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Poskusi z aluminijem in aluminijevimi spojinami
avtor: Zdenko Kolarič
Aluminij je lahka kovina, dobro prevaja elektriko, ter je odporen na atmosferske vplive. Je nepogrešljiv v letalstvu, elektrotehniki in raznih vejah industrije. S kemijskem eksperimentiranjem spoznamo njegove najbolj značilne lastnosti odpornosti in reaktivnosti.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Poskusi z bakrom in bakrovimi spojinami
avtor: Zdenko Kolarič
Je rdečkasta, mehka in žilava kovina. Po električni prevodnosti je takoj za srebrom. Na zraku se prevleče s plastjo rdečega Cu2O, v prisotnosti CO2 pa z bakrovim bazičnim karbonatom. Raztaplja se le v kislinah, ki oksidirajo (HNO3, H2SO4). Pomembnejše bakrove spojine so bakrov(II) acetat Cu(CH3COO)2, bakrov(I) klorid CuCl, bakrov(II) klorid CuCl2, bakrov(II) hidroksid Cu(OH)2, bakrov(I) oksid Cu2O, bakrov(II) oksid CuO, bakrov(II) sulfat(VI) CuSO4, bakrov(II) sulfid CuS. Zaradi raznolikosti njegovih spojin je zanimiv za eksperimentalno delo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Metan, etan, propan, butan: zgodovina imen prvih alkanov
avtor: Dominik Fendre, doc. dr. Krištof Kranjc
Imena prvih štirih alkanov imajo pestro zgodovino, ki se je ohranila v uporabi imen. Metan je dobil ime iz grške besedne zveze za lesno vino, etan je poimenovan po etru, poimenovanje propana se je razvilo iz imena propionske kisline, katere ime izvira iz grške besedne zveze za prvo maščobno kislino, butan pa je poimenovan po francoski besedi za maslo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Pomen reakcije tal za prisotnost mikroorganizmov
avtor: Mateja Muršec
Korekcija reakcije tal z apnjenjem ima velik pomen, saj vpliva na dostopnost rastlinskih hranil in na mikrobno aktivnost, ter tla obogati s Ca, ki je pomembno rastlinsko makrohranilo in sestavni del cementnih veziv pri tvorbi strukturnih agregatov, vpliva pa tudi na mobilnost različnih snovi v tleh. V raziskavi smo ugotavljali vpliv apnjenja na kakovost tal na distričnih rjavih tleh v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica Borkh.) na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra v Pivoli. Kot potencialne indikatorje kakovosti tal smo izbrali biomaso mikroorganizmov in njihove omejujoče dejavnike vlago v tleh in reakcijo tal. Učinek apnjenja se je izkazal pozitivno v smislu postopne spremembe reakcije tal proti nevtralni in s tem v porastu mikrobne biomase tal, medtem ko na vlago ni imel posebnega vpliva.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Superhidrofobne površine ali kako ostati suh v dežju brez dežnika — 1. del
avtor: Katarina Kokalj, Peter Rodič, Ingrid Milošev, Anton Kokalj
Superhidrofobne površine izkazujejo veliko vodoodbojnost, saj jih voda ne omoči. Najpomembnejša pogoja za pripravo superhidrofobne površine sta kombinacija lastnosti površine materiala in površinske topografije, tj. hrapavosti površine. V tem prispevku bomo razložili fizikalno ozadje hidrofobnosti ter kdaj in zakaj lahko hrapavost poveča hidrofobnost površin. V naslednjem prispevku pa si bomo ogledali, kako lahko z ustreznimi prevlekami naredimo hidrofilne materiale, kot so tkanina, papir in aluminij, superhidrofobne.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Arome pridobljene z biotehnologijo
avtor: Mihaela Švec, Maja Leitgeb
Aroma je ena najpomembnejših atributov, ki jih ima izdelek in je neposredno povezana z njegovo sprejemljivostjo s strani potrošnikov. Obstaja več možnih načinov za proizvod arom, a se je v zadnjih desetletjih močno povečalo zanimanje za biotehnološko proizvedene arome, saj lahko bioprocesi uporabljajo ostanke kot alternativne surovine, kar je ugodno z ekološkega in gospodarskega vidika ter proizvajajo naravne izdelke po nižjih cenah. V ospredje prihaja tudi proizvodnja arom s pomočjo bele biotehnologije.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Pozitronska emisijska tomografija
avtor: Tina Hohnjec
Pozitronska emisijska tomografija (PET) je slikovna tehnika v nuklearni medicini, ki meri metabolične procese v telesu. Za delovanje potrebuje radionukleotide, ki oddajo pozitrone in so proizvedeni v ciklotronih. Najpogostejši radiofarmak, ki služi kot fiziološki sledilec, je 18Ffluordeoksiglukoza (18FFDG).
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Raziskava o možnih vzrokih za veliko onesnaženost zraka s prašnimi delci na Mariborski cesta v Celju
avtor: doc. dr. Darko Drev, univ. dipl. inž. kem. inž., doc.dr. Mario Krzyk, univ.dipl.inž.grad.
Celje sodi med najbolj onesnažena mesta s prašnimi delci v Sloveniji. To kažejo meritve, ki jih izvaja ARSO. Zelo velika vsebnost prašnih delcev se pojavlja le v času kurilne sezone, zato je ta onesnaženost v veliki meri povezana s kurilnimi napravami. V raziskavi smo iskali vzroke za takšno stanje. Velik delež k temu onesnaženju verjetno prispevajo stacionarni viri onesnaževanja (individualna kurišča in industrijski objekti). K onesnaževanju s prašnimi delci prispeva tudi promet. Zelo pomemben vpliv pa imajo tudi vremenske razmere oziroma prezračenost celjske kotline.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Problematika mikroplastike v kompostu
avtor: Alen Erjavec, Ana Škrobar, Anita Krajnc, Anže Šisernik, Dalia Ladić, Laura Berglez, Julija Volmajer Valh
Mikroplastika v kompostu je posledica slabega ločevanja in nepravilnega odlaganja bioloških odpadkov v plastični embalaži. Biološki odpadki se zaradi delovanja mikroorganizmov razgradijo, med tem ko plastični delci načeloma le fragmentirajo in razpadejo na manjše delce. V študiji smo preučevali prisotnost in kemijsko sestavo mikroplastike v petih različnih vzorcih komposta. Za identifikacijo in določitev kemijske sestave delcev smo uporabili mikroskop z ATRFTIR spektroskopijo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Degradacija bisfenola A (BPA) v superkritični vodi – trajnostna rešitev za zdravje?
avtor: Špela Slapničar, izr. prof. dr. Maša Knez Marevci
Bisfenol A (BPA) je spojina, ki se uporablja v proizvodnji smol in plastike. Najdemo jo v številnih izdelkih, kot so plastični pribor, plastenke, notranja prevleka vodovodnih cevi, notranjost konzerv in pločevink, razvijalec barve v termičnem papirju (npr. računih, vozovnicah).
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.