Kemija v šoli in družbi

Leto: 2022
Mesec: januar-december
Številka: 1

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

Biološka aktivnost muskimola in njegova toksičnost

avtor: Veronika Bračič

Muskimol je heterocikel družine izoksazolov, najdemo pa ga v glivah roda Amanita. V naravi nastane iz ibotenične kisline preko dekarboksilacije in deluje kot agonist GABA receptorjev. Ima velik vpliv na centralni živčni sistem, ob vezavi muskimola na GABA receptorje pa pride do inhibicije nevronov, kar se odraža v umirjenem stanju subjekta.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Obe slovenski ekipi na Evropski olimpijadi iz eksperimentalnih ved osvojili srebro

avtor: Matej Huš

Na Evropski olimpijadi iz eksperimentalnih ved so slovenski dijaki osvojili dve srebrni medalji, s čimer so ponovili dosežek izpred dveh let. Medtem ko lani olimpijade zaradi pandemije ni bilo, je letos tekmovanje potekalo na daljavo. S potrebščinami, ki so jih po državah Evropske unije razposlali madžarski organizatorji, so slovenski dijaki tekmovalni na ljubljanski kemijski fakulteti. Zlate medalje so osvojili Madžarska (obe ekipi), Nizozemska, Litva, Češka in Hrvaška.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Poskus s sečnino

avtor: Zdenko Kolarič

Je organska spojina, je tudi produkt presnove. Proizvajajo jo v velikih količinah, uporaba kot gnojilo, za umetne mase in organske sinteze.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Poskus s kokosom

avtor: Zdenko Kolarič

Kokosova palma daje senco, les za gradnjo, plodove, kokosovo vodo, v predelavi pa dobijo kokosovo moko, kokosovo mast in kokosovo mleko. V eksperimentalnem delu smo uporabili kokosov plod in z njim povezana živila.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Fenol in klorofenoli: od še vedno perečih starih onesnaževal do sodobne analitike

avtor: Aleksander Kravos, Helena Prosen

Razumevanje onesnaževanja in onesnaževal je ključno za varno sobivanje človeka in sintetičnih kemikalij v čedalje bolj kemiziranem svetu. Reprezentativna skupina so fenolne spojine, npr. fenol in njegovi klorirani analogi. Kljub temu, da so ta ‘stara’ in nevarna onesnaževala zakonsko regulirana, so pomembne sestavine industrijskih odpadnih vod, kar se odraža v njihovi sistemski vseprisotnosti v površinskih vodah. Sprememb ni mogoče vpeljati, če onesnaževal ni možno spremljati, zato je vloga analizne kemije bistvena. V ospredju so predvsem analizni postopki na osnovi ekstrakcij s predkoncentracijami analitov iz kompleksnih okoljskih vzorcev vode, ki jim sledi ultraobčutljiva separacijska instrumentalna analiza.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Onesnaževanje hidrosfere z odpadnimi zdravili predstavlja tveganje za organizme

avtor: Miha Slapničar, Doroteja Demšar, Saša Kokalj in Iztok Devetak

Zdravila so snovi brez katerih si življenja ne moremo predstavljati. Vsakodnevno jih uporabljamo predvsem za lajšanje, zdravljenje in preprečevanje različnih bolezni. Te farmacevtske proizvode v velikih količinah še posebej porabljajo v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in lekarnah, uporabljajo pa se tudi izven zdravstvenih ustanov kot na primer v kmetijstvu in ribogojstvu. Uporaba zdravil žal predstavlja enega izmed pomembnih onesnaževalcev vode. Rezultati številnih raziskav pri analizi najrazličnejših vzorcev vod, v njih namreč odkrivajo prisotnost težkih kovin, antibiotikov, drog, citostatikov in še bi lahko naštevali. Pomembno je zavedanje, da odpadna zdravila kljub uporabi kvalitetnih čistilnih naprav še vedno prehajajo v vodo in dolgoročno na živih organizmih povzročajo številne negativne posledice.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Poskusi z gobami

avtor: Zdenko Kolarič

Gobe so najbolj znane glive, same si ne morejo pridelati hrane. Gobarjenje in kulinarika gob sta pri nas zelo priljubljeni, zanimive pa so gobe tudi za eksperimentalno delo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Poskusi z guar moko

avtor: Zdenko Kolarič

Guar je polisaharid iz enot Dmanopiranoze. Izdelava tako imenovane sluzi je pri šolarjih zelo priljubljena in jo pogosto uporabljajo učitelji za eksperimentalni pouk. Najprej se pripravi raztopina iz guar moke, v katerega vmešamo različne kemijske spojine, kar vodi v prečno povezavo polisaharida.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


200 let od odkritja superkritične tekočine

avtor: Agencija GIG

Danes skoraj ne najdemo proizvodnega procesa v prehrambni, kozmetični ali farmacevtski industriji, v katerega ne bi bili vključeni procesi ekstrakcije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Problematika mikroplastike v komunalnih čistilnih napravah

avtor: Tomaž Medved, Julija Volmajer Valh

Količina mikroplastike v okolju se iz leta v leto povečuje. Eden pomembnejših virov pri onesnaževanju okolja z mikroplastiko predstavljajo komunalne odpadne vode, ki se čistijo na komunalnih čistilnih napravah. V raziskavi smo preučevali količino in kemijsko sestavo mikroplastike v odpadni vodi in odpadnem blatu iz treh različnih komunalnih čistilnih naprav v Sloveniji. Za izolacijo delcev smo uporabili postopke filtracije, kemijske oksidacije, usedanja in dekantiranja. Pri identifikaciji mikroplastičnih delcev smo uporabili optični mikroskop ter ATR FTIR spektofotometer. Pri določevanju vrste plastike smo si pomagali z referenčnimi IR spektri polimernih materialov znanih struktur.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Karotenoidi in njihova vloga

avtor: dr. Darija Cör Andrejč, Izr. Prof. Dr. Maša Knez Marevci

Karotenoidi so naravni pigmenti v rastlinah, algah in fotosintetičnih bakterijah in so značilne rumene, oranžne in rdeče barve. Nahajajo se v rastlinskem kloroplastu ter v kemoplastu in v drugih fotosintetskih organizmih. V kloroplastu imajo pomembno vlogo pri zbiranju ter odvajanju svetlobe iz fotosistema. Prav tako pa sodelujejo pri odstranjevanju škodljivih molekul, ki nastanejo kot posledica delovanja stresorjev na rastlino. Uporabljajo se kot naravna barvila v prehrambni, kozmetični ter farmacevtski industriji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Encimi v kozmetični industriji

avtor: Ana Marija Črešnar, Maja Leitgeb

Encimi so proteinske molekule, ki katalizirajo večina reakcij v živih organizmih. Trenutne aplikacije encimov so osredotočene na številne različne trge in vključujejo širok spekter različnih industrij. Z razvojem kozmetičnega trga se je zgodil premik v izbiri surovin k biološko pridobljenim virom, kjer imajo encimi pomembno vlogo. Encimi se zaradi svojih koristnih lastnosti uporabljajo v kozmetični industriji predvsem v formulacijah za preprečevanje aken, staranje kože, pigmentacije, najdemo jih kot sestavino v različnih pilingih kože. Med drugim pa se encimi uporabljajo tudi zaradi njihovih protibakterijskih lastnosti. Najpogostejši encimi, ki jih uporabljajo v izdelkih za nego kože so koencim Q10, superoksid dismutaza, proteolitični encimi, diacilglicerol aciltransferaza, lizil in prolil hidroksilaze ter encim peroksidaze.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Krvne skupine in transfuzija

avtor: Ana Babnik, Greta Junger, Mag. Marija Kisilak

Krvno skupino določajo antigeni, prisotni na površini eritrocitov. Najbolj uporabljen sistem je ABO, ki ga je odkril dr. Landsteiner in temelji na prisotnosti specifičnega oligosaharida na površini eritrocita. To je dokazal z enostavnim eksperimentom mešanja krvi različnih ljudi. Priredba tega eksperimenta je opisana v tem članku.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Postavitev maksimalnih dovoljenih količin ostankov fitofarmacevtskih sredstev v medu

avtor: Helena Baša Česnik

1. januarja 2020 je stopila v veljavo smernica za določanje maksimalnih dovoljenih količin ostankov v medu. Lete lahko izračunajo s tremi statističnimi metodami, potem, ko izvedejo poskuse. Poskuse lahko izvedejo s krmljenjem čebel s sirupom, ki vsebuje aktivno snov fitofarmacevtskega sredstva, ali s pašnjo čebel na rastlinah tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so locirane prosto na polju ali v tunelih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Ganoderma lucidum goba prihodnosti? njene biološko aktivne lastnosti

avtor: Darija Cör Andrejč, Maša Knez Marevci

Gobe so lahko dobra kulinarična popestritev jedilnika, poleg tega pa lahko imajo tudi različne zdravilne učinke. Neupravičeno so veljale za rastlino brez koristih sestavin, dandanes pa se celo znanost strinja z dejstvom, da so več kot le dodatek k jedem.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Vloga Tamovih rovov med drugo svetovno vojno skozi analizo nastalih kapnikov

avtor: Katarina Kolar, Nika Kavčič

V notranjosti rovov cone Tezno v Mariboru, ki so več kot pol stoletja samevali, zaviti v tančico skrivnosti, so se v tem času formirali najrazličnejši kapniki. Te zanimive tvorbe, katerih kemijska analiza bo natančno predstavljena v prispevku, nosijo poleg svojih strukturnih značilnosti, ki so bile predmet raziskovanja, tudi družbenozgodovinski pomen. Ker odsevajo specifičen čas in zgodbo med drugo svetovno vojno, prikazujejo zanimivo stičišče zgodovine, kemije, družbe in naravnih procesov. Ta sloji naše življenje in nas opominja, da smo z vsako novonastalo plastjo kapnika resda bolj oddaljeni od preteklih zgodovinskih dogodkov, da pa se zato njihov pomen ne manjša; kvečjemu ga kot naraščajoči kapnik lahko vedno znova ugledamo v drugačni luči.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Od artefakta do njegove interpretacije, s pomočjo analizne kemije

avtor: Mitja Kolar, Neža Kralj

Kemijske metode, ki se najpogosteje uporabljajo v arheologiji delimo na tri večje skupine: metode celostnega pristopa, analizne in datirne metode. Glede na to kakšno informacijo o artefaktu želimo pridobiti nam vsaka od teh metod poda nekoliko drugačen podatek. Vrstični elektronski mikroskop in induktivno sklopljena plazma z masnim spektrometrom sta eni izmed metod, ki se pogosto uporabljata v arheometriji in sta se izkazali za zelo uporabni metodi pri analizi artefaktov najdenih na arheološkem najdišču Cvinger pri Dolenjskih toplicah na železarskotalilnem območju Branževec.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Karakterizacija bentonita

avtor: Marjana Simonič

Bentonit je lahko naravni ali sintetični material. Preučevali smo naravni bentonit za adsorpcijo nepolarnih snovi. Opravili smo karakterizacijo z vrstičnim mikroskopom, izmerili zeta potencial in porazdelitev velikosti delcev. V nadaljevanju smo preučevali možnosti adsorpcije lipofilnih snovi na bentonit. Predvsem smo preučili vpliv mase bentonita in kontaktni čas. Kapaciteta adsorpcije je znašala 24 mg/g lipofilnih snovi. Izvedli smo regeneracijo bentonita z NaOH.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Čebelji proizvodi: sestava in zdravilni učinki

avtor: Mihaela Švec, Maja Čolnik, Mojca Škerget

Čebelji proizvodi imajo dolgo zgodovino zdravljenja raznih bolezni, saj imajo razne farmakološke učinke, kot sta protivirusno in antitumorsko delovanje. Članek obsega predstavitev najpogostejših čebeljih produktov (med, propolis, cvetni prah in matičen mleček), njihovih fizikalnokemijskih lastnosti in njihovo vlogo v zdravstvu kot nutracevtiki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Pridobivanje dragocenih kovin iz rud z uporabo mikroorga- nizmov (bioleaching)

avtor: Maj Virant, Maja Leitgeb, Mateja Primožič

Mikroorganizmi so poleg prehrambene, kozmetične, farmacevtske in gradbene industrije izjemno uporabni tudi za rudarsko industrijo. Nekatere naravno prisotne bakterije in glive so zmožne močno katalizirati procese oksidacije kovin in celo same ekstrahirati kovinske ione iz mineralov. Take bakterije so pogosto acidofilne, mnoge od njih celo same proizvajajo različne kisline kot stranski produkt metabolnega mehanizma. Uporaba teh in ostalih primernih mikroorganizmov v rudarski industriji združujemo pod pojmom biohidrometalurgija, ki zajema procese biosanacije, biosorpcije, bioakumulacije in bioluženja. Slednje, biološko luženje ali bioleaching, je tehnologija, ki so jo v zadnjih 20 letih začela uporabljati mnoga velika podjetja v rudarski industriji. Na splošno je bioluženje izraz za ekstrakcijo kovin iz njihovih rud z uporabo mikroorganizmov in se lahko uporablja za pridobivanje bakra, cinka, svinca, arzena, antimona, niklja, molibdena, zlata, srebra in kobalta. V praksi je to nadgradnja klasičnega luženja pri katerem za ekstrakcijo uporabimo različne kemijske raztopine, ki vredne kovine pretvorijo v topne soli, medtem ko nečistoče ostanejo netopne. Te soli lahko nato speremo iz rud in jih obdelamo, da iz njih dobimo čisto kovino. Pri bioluženju je temeljna razlika ta, da so lužni raztopini dodani mikroorganizmi, ki proces pospešijo in regulirajo. V primerjavi z ostalimi procesi pridobivanja rud biološko luženje velja za enega bolj čistih in ekonomsko varnejših, običajno zahteva manj dela za pripravo ter je v mnogih primerih bolj ekonomično.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Poskusi z aluminijem in aluminijevimi spojinami

avtor: Zdenko Kolarič

Aluminij je lahka kovina, dobro prevaja elektriko, ter je odporen na atmosferske vplive. Je nepogrešljiv v letalstvu, elektrotehniki in raznih vejah industrije. S kemijskem eksperimentiranjem spoznamo njegove najbolj značilne lastnosti odpornosti in reaktivnosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Poskusi z bakrom in bakrovimi spojinami

avtor: Zdenko Kolarič

Je rdečkasta, mehka in žilava kovina. Po električni prevodnosti je takoj za srebrom. Na zraku se prevleče s plastjo rdečega Cu2O, v prisotnosti CO2 pa z bakrovim bazičnim karbonatom. Raztaplja se le v kislinah, ki oksidirajo (HNO3, H2SO4). Pomembnejše bakrove spojine so bakrov(II) acetat Cu(CH3COO)2, bakrov(I) klorid CuCl, bakrov(II) klorid CuCl2, bakrov(II) hidroksid Cu(OH)2, bakrov(I) oksid Cu2O, bakrov(II) oksid CuO, bakrov(II) sulfat(VI) CuSO4, bakrov(II) sulfid CuS. Zaradi raznolikosti njegovih spojin je zanimiv za eksperimentalno delo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.