Kemija v šoli in družbi
Uporaba pojmovne analize za razvoj pojmovne mape barva in barvila (II.)
avtor: T. Cvirn, M. Vrtačnik, B. Boh
Članek ni več dosegljiv.
Periodni sistem elementov
avtor: Janez Strnad
Veje naravoslovja so se razvijale samostojno, a ne neodvisno druga od druge. Kemija in fizika sta med drugim s skupnimi močmi pojasnili periodni sistem elementov. Po kratkem orisu razvoja zamisli o periodnem sistemu članek po knjigovodski strani obravnava elektronske konfiguracije atomov. Dotakne se še transuranskih elementov, ki so jih spoznali nazadnje.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kaj vse je lahko v vodi in kako postane voda pitna (I.del)
avtor: B. Družina, A. Perc
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Vino in njegove kemijske skrivnosti
avtor: Milica Slatinek Žigon
V prispevku so predstavljene nekatere kemijske reakcije in spojine, ki dajejo vinu raznolike organoleptične lastnosti. Poglavje o vinu predstavlja zaokroženo celoto kemijskih znanj s področij organske, anorganske in analizne kemije ter biokemije. Vino je močno povezano z zgodovino in kulturo Slovencev, zato bi bilo prav, da bi določena poglavja o vinu vključili v kemijske vsebine. Tako bi učencem predstavili pomen vinarstva za razvoj dežele. Lahko pa si učno enoto o vinu zamislimo kot projektno nalogo. Pri različnih predmetih (zgodovina, geografija, biologija, kemija, fizika, umetnostna vzgoja, tuji jeziki…) obravnavamo posamezna poglavja in jih kasneje povežemo v celoto. Louis Pasteur je prvi razložil proces alkoholnega vrenja s kvasovkami ali kako se mošt pretvarja v vino. Poznanih je več vrst kvasovk, ki jih morajo sodobni vinarji previdno izbrati. pH vina je odvisen od prisotnih kislin: vinska, jabolčna, mlečna, citronska… (njihovih disociacijskih konstant, koncentracij in koncentracij njihovih konjugiranih baz). Barva in okus vina sta odvisna od polifenolov, ki se nahajajo predvsem v pecljih, semenih in lupini. Osnovna nevarnost za vino je zrak. Poznanih je nekaj spojin, ki delujejo kot antioksidanti in ščitijo sestavine vina pred oksidacijo. Zaščitne spojine v vinu so: žveplov dioksid, polifenoli, askorbinska kislina, ogljikov dioksid… Zmerno uživanje vina je koristno, saj flavonoidne sestavine v grozdju in vinu zavirajo peroksidacijo maščobnih kislin v lipoproteinih majhne gostote. Tako preprečujejo različna obolenja.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.